TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe v I. tč. in v III. tč. izreka razveljavi ter se sodba v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Sporno razmerje, ki se nanaša na zahtevek iz naslova povračila stroškov izobraževanja, ni nastalo s sklenitvijo pogodbe o usposabljanju, temveč šele s kršitvijo pogodbenih določil sklenjene pogodbe o usposabljanju. Po sklenjeni pogodbi o usposabljanju tožeča stranka ni imela dolžnosti, da toženca po tem, ko opravi pravniški državni izpit, v šestih mesecih imenuje v naziv oz. premesti na delovno mesto, za katerega je predpisana izobrazba, ki jo je uradnik pridobil. Zakonska določba, ki ji je to dolžnost nalagala (5. odst. 101. čl. ZJU), ni več veljala, zato za toženo stranko te obveznosti v času, ko je toženec opravil izpit, ni bilo. Toženec je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je prenehala pred potekom roka določenega v pogodbi o usposabljanju (toženec se je zavezal, da bo ostal v delovnem razmerju pri toženi stranki najmanj dve leti po opravljenem pravniškem državnem izpitu). Toženec je tako tisti, ki je kršil pogodbena določila, s tem pa se je uresničil položaj, ki ga je predvidevala sklenjena pogodba o usposabljanju. V času kršitve pogodbenih določil, določba 5. odst. 101. čl. ZJU ni več veljala, niti se stranki v pogodbi o usposabljanju nanjo nista izrecno sklicevali, zato je toženec dolžan vrniti sorazmerni del stroškov usposabljanja, kot to določa pogodba o usposabljanju, pa tudi 4. odst. 101. čl. ZJU.