na dokumentu
- PREDPIS
- VELJAVEN
Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 42-2005/1995, stran 3254 DATUM OBJAVE: 21.7.1995
VELJAVNOST: od 21.7.1995 / UPORABA: od 21.7.1995
RS 42-2005/1995
2005. Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol
Na podlagi 61. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 14/80 in Uradni list RS, št. 12/91-I) in 43. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89) je Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje na 23. seji dne 6. 7. 1995 sprejel
S K L E P
o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol
I
Sprejme se integralno besedilo kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol:
1.
Matematika
Temeljni izobrazbeni pogoji
1.1.
V štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol* ter gimnazij lahko uči predmet matematika, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali dipl. inženir:
-
matematike
-
matematike s fiziko
-
fizike z matematiko
-
računalništva z matematiko.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet matematika tudi učitelj, ki je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesorja matematike in ..., če ima dopolnilna strokovna znanja.
Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil
-
ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz matematike v obsegu najmanj 375 ur ali
-
izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.
* V sklop programov tehniških in drugih strokovnih šol spadajo vsi štiriletni programi, eksperimentalni petletni program Trgovske akademije, dveletni diferencialni programi, in dveletni nadaljevalni programi po tako imenovanem modelu 3 (poklicni del) + 2 (tehniški del).
1.2.
V triletnih in dveletnih programih poklicnih šol lahko uči predmet matematika, kdor
-
izpolnjuje pogoje za poučevanje matematike v štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazijah ali
-
je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil strokovni naslov profesorja matematike v povezavi z drugim predmetom ali
-
ima ustrezno visokošolsko izobrazbo za učitelja katerega od temeljnih strokovnoteoretičnih predmetov, ki jih vsebuje obvezni del programa, v katerem se poučuje predmet matematika, in ima ustrezna dopolnilna znanja iz točke 1.1.
1.3.
V osnovni šoli lahko uči predmet matematika, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor enega ali več predmetov ali inženir ali dipl. inženir:
-
matematike (in )
-
matematike s fiziko
-
fizike z matematiko
-
računalništva z matematiko.
Prehodni kadrovski pogoji
1.4.1.
Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje matematike po 5.c) točki sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 13. 6. 1985, lahko še naprej uči predmet matematika v šolah iz 1.2. točke, če je opravil strokovni izpit iz matematike.
Učitelj iz prejšnjega odstavka, ki ni opravil strokovnega izpita iz matematike, si mora pridobiti ustrezno izobrazbo z dopolnilnim izobraževanjem iz točke 1.1. in najkasneje v petih letih od dneva uveljavitve teh sprememb in dopolnitev programov osnovnih in srednjih šol v poglavjih, ki urejajo kadrovske pogoje za učitelje in sodelavce – laborante.
1.4.3.
Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta matematika v osnovni šoli ima tudi učitelj, ki si je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja matematike.
Pojasnilo k točki 1.4.1.:
To so po sklepu Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje “... diplomanti katerekoli smeri fizike, kemijske ali kemijskoizobraževalne smeri kemije, računalništva in informatike, elektrotehnike, strojništva, geologije, rudarstva, metalurgije, gradbeništva ali geodezije, ki imajo končan program za izpopolnjevanje”.
2.
Fizika
Temeljni izobrazbeni pogoji
2.1.
V programih srednjih šol uči predmet fizika, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali dipl. inženir
-
fizike
-
fizike z matematiko
-
matematike s fiziko
-
astronomije
-
meteorologije.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet fizika tudi učitelj, ki je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesorja fizike in ..., če ima dopolnilna strokovna znanja.
Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil
-
ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz fizike v obsegu najmanj 375 ur ali
-
izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.
Laborant, ki sodeluje pri pouku fizike, je lahko, kdor je končal gimnazijo ali štiriletni program srednje šole in je pridobil katerega izmed poklicev:
-
elektrotehnik
-
kemijski tehnik.
2.3.
V osnovni šoli lahko uči predmet fizika, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali dipl. inženir ene ali več strok:
-
fizike (in)
-
fizike z matematiko
-
matematike s fiziko
-
astronomije
-
meteorologije.
Prehodni kadrovski pogoji
2.4.1.
Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje predmeta fizika v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi po 6.c) točki sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 13. 6. 1985, lahko še naprej poučuje predmet fizika, če si v petih letih od uveljavitve teh predpisov pridobi ustrezna dopolnilna znanja iz 2. 1. točke.
2.4.2.
Pri pouku fizike lahko še naprej sodeluje, kdor je končal štiriletni program srednje šole in pridobil poklic naravoslovno-matematični tehnik.
2.4.3.
Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta fizika v osnovnih šolah ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja fizike.
Pojasnilo k točki 2.4.1.:
Ustrezno izobrazbo za poučevanje fizike v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi so imeli po sklepu Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje “... diplomanti matematike, kemije, elektrotehnike, strojništva, tekstilne tehnologije, gradbeništva ali geodezije, ki so končali program za izpopolnjevanje.
3.
Kemija
Temeljni izobrazbeni pogoji
3.1.
V štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazij lahko uči predmet kemija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali dipl. inženir:
-
kemijskega izobraževanja
-
kemije
-
kemijske tehnologije.
-
kemije z biologijo
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet kemija tudi učitelj, ki je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesorja kemije in ..., če ima dopolnilna strokovna znanja.
Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil
-
ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz kemije v obsegu najmanj 375 ur ali
-
izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.
Laborant, ki sodeluje pri pouku kemije, je lahko, kdor je končal gimnazijo ali štiriletni program srednje šole in je pridobil poklic kemijski tehnik.
3.2.
V triletnih in dveletnih programih poklicnih šol lahko uči predmet kemija, kdor
-
izpolnjuje pogoje za poučevanje kemije v štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazij ali
-
je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil strokovni naslov profesorja kemije in....
Laborant, ki sodeluje pri pouku kemije v programih in šolah iz prejšnjega odstavka, je lahko, kdor
-
izpolnjuje pogoje za laboranta v štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazij ali
-
ima ustrezno izobrazbo iz stroke oziroma poklica, za katerega izobražuje program.
3.3.
V osnovni šoli lahko uči predmet kemija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor enega ali več predmetov ali dipl. inženir:
-
kemije (in)
-
kemijskega izobraževanja
-
kemijske tehnologije.
Prehodni kadrovski pogoji
3.4.1.
Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta kemija v šolah iz 3. 2. točke ima, kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje kemije po 7.c) točki sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 13. 6. 1985.
3.4.2.
Ustrezno izobrazbo za sodelavca – laboranta pri pouku kemije ima, kdor je končal štiriletni program srednje šole ali program za pridobitev višješolske izobrazbe po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa, in pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
-
naravoslovno-matematični tehnik
-
predmetni učitelj kemije in ...
-
inženir kemije
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.