TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti 280,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku petnajst dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku petnajstdnevnega roka do plačila.

Tožena stranka v prošnji za preložitev naroka navaja zgolj to, da naj bi bil zakoniti zastopnik tožene stranke na dan naroka službeno odsoten v tujini. V prošnji za preložitev naroka zakoniti zastopnik kakršnihkoli konkretnih pojasnil o zatrjevani službeni odsotnosti ni navedel, prav tako tudi ničesar o nepredvidljivosti oziroma nujnosti dogodka. Takih razlogov niti ne navaja sedaj v pritožbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da tožena stranka ni izkazala upravičenega razloga za preložitev naroka. Tožena stranka je imela možnost obravnavanja pred sodiščem, vendar pa je ni izkoristila, ker na narok ni pristopila. Očitek kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni utemeljen.

Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje kršilo 12. člen, 108. člen in 285. člen ZPP, ker tožene stranke kot pravno neuke stranke ni pozvalo na dopolnitev prošnje za preložitev naroka. Stranka sama je bila dolžna postopati z zahtevano skrbnostjo, ki ji v tem primeru ni zadostila. Pretirana skrb za posameznika ni v skladu s pojmovanjem le-tega kot razumnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne odločitve. Zakon sodišču takšne skrbi za stranko ne nalaga, zato skuša svojo odgovornost brez podlage prevaliti na sodišče.