TFL Vsebine / TFLGlasnik

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3A) se uporablja od 1. 11. 2018. Predlagala ga je skupina poslank in poslancev, ki je opozorila, da se še vedno v praksi javnih naročil delovni, okoljski in socialni vidiki ne upoštevajo v zadostni meri. V skladu s prepričanjem, da bi se moral javni sektor tudi z odgovornim javnim naročanjem zavzemati za uresničevanje najvišjih standardov pri varovanju pravic delavcev, varovanju človekovih pravic, dajati zgled in s tem tudi vplivati na trg ter tako vzpostaviti instrument proti »socialnemu dampingu«, so predlagali spremembe, s katerimi se ne postavlja cene kot edino merilo¹.

Izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo

Že od razvoja prava javnega naročanja je bilo zaznati trend nižanja ponudbenih cen in s tem povezano kršenje delovnopravnih in drugih pravic delavcev ter okoljskih zahtev. Glede na zgoraj navedeno je zakonodajalec v b točki četrtega odstavka 75. člena ZJN-3A določil nov obvezni razlog za izključitev ponudnika, kandidata ali podizvajalca, ki pa ni povzet po Direktivi 2014/24/ES, ampak ga je kot nacionalni razlog uzakonila Republika Slovenija. Določa, da mora naročnik iz posameznega postopka javnega naročanja izključiti ponudnika, kandidata ali podizvajalca, če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice, lahko tudi pristojni organ katere tretje države, pri naštetih ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za katere mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek².

To torej pomeni, da mora biti ponudniku, kandidatu ali podizvajalcu izrečena globa zaradi zgoraj naštetih prekrškov v zadnjih treh letih dvakrat ali več kot dvakrat³. Za dvakrat izrečeno globo v zvezi s plačilom za delo morata biti izdani dve sodbi oziroma dve odločbi in ne velja, če je kazen določena dvakrat v isti odločbi⁴.

Pogodba o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum morata vsebovati t. i. razvezni pogoj, ki se uresniči, če je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ pri ponudniku, kandidatu ali njegovem podizvajalcu v času izvajanja pogodbe ugotovil najmanj dve kršitvi zgoraj naštetih obveznosti. Pod pogojem, da je do izteka veljavnosti pogodbe še najmanj šest mesecev, v primeru nastopanja s podizvajalci pa tudi, če zaradi ugotovljene kršitve pri podizvajalcu, izvajalec pogodbe ustrezno ne nadomesti slednjega v roku 30 dni od seznanitve s kršitvijo.

Obenem mora naročnik pri izvajanju pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma vsakih šest mesecev preveriti, ali je na dan preverjanja izpolnjena ena ali več okoliščin, ki predstavljajo vsebino razveznega pogoja (in s tem prekinitve) pogodbe ali okvirnega sporazuma, ki je bila vključena v pogodbo o izvedbi javnega naročila⁵. Preverjanje izvede naročnik s pridobitvijo podatkov iz uradnih evidenc. Enaki pogoji veljajo tudi za podizvajalce.

Če je ponudnik, kandidat ali njegov podizvajalec pravna oseba s sedežem v drugi državi članici ali kateri tretji državi, je dolžan zase in za svojega podizvajalca v roku petih dni po poteku vsakih šest mesecev od sklenitve pogodbe ali okvirnega sporazuma ustrezno dokazilo predložiti sam⁶.

Sankcije za prekrške zoper ponudnika, kandidata in podizvajalca

Za zgornje prekrške se lahko izvajalcu pogodbe ali kandidatu oziroma podizvajalcu izreče tudi sankcija izločitve iz postopkov naročanja⁷, in sicer:

• če je predmet naročila blago ali storitev – za dobo treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku,
• če je predmet naročila gradnja – za dobo petih let od pravnomočnosti odločbe o prekršku.

O sankciji izločitve iz postopkov javnega naročanja odloči pristojno sodišče v skladu z zakonom, ki ureja prekrške. Sodišče v treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločitve obvesti ministrstvo, pristojno za javna naročila, in v obvestilu navede polno ime, matično številko ponudnika, kandidata ali podizvajalca ter datum, do katerega se ta subjekt izloči iz postopkov javnega naročanja8.

Zaključek

S to spremembo zakona se je bolj natančno določilo ureditev razveznega pogoja v pogodbi o izvedbi javnega naročila in uvedlo polletno obvezno preverjanje razlogov za izključitev gospodarskih subjektov. Vseeno v večini primerov ne gre pričakovati, da bodo sami naročniki spremenili prakso javnega naročanja in uvedli vsebinsko določanje in ocenjevanje ponudb na podlagi drugih meril, saj je odločanje na podlagi najnižje cene bistveno lažje. Vsekakor je za dolgoročni razvoj treba spoštovati tudi delovne, okoljske in socialne obveznosti.

Literatura in viri:

• Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES. UL L 094, 28. 3. 2014, str. 65–242.
• Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18).
• Predlog Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju. Državni zbor RS, Ljubljana, 2017. https://imss.dz-rs.si/imis/b35563142f32605f1944.pdf (29. 12. 2019).
• Tolmačenje javnonaročniške zakonodaje – ZJN-3A. Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za javno naročanje, Ljubljana, oktober 2018. http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/Stalisca/ZJN-3A_novela.pdf (29. 12. 2019)

Opombe:

1 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju, 2017, str. 1–2.

2 4. odst. 75. člena ZJN-3.

3 Basta Trtnik, M. et al. (2016). Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, str. 346.

4 Koršič Potočnik, M., Prebil, M. in Skok Klima, U. (2017). Priročnik za uporabo javnega naročanja v praksi. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, str. 214–215.

5 67.a člen ZJN3.

6 67.a člen ZJN3.

7 112. člen ZJN-3.

8 112. člen ZJN3.