TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik storil obe očitani kršitvi v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik določenega dne ni izdal in vročil stranki ustreznega računa in je po strankinem odhodu neupravičeno posegel v nezaključen račun ter nato izdal novi račun le za prodano gorivo, ne pa tudi za pijačo, saj je za pijačo izstavil nov račun in plačal s svojo kartico. Poleg tega je določenega dne, ko je stranka plačala z gotovino in kupila dve pijači, za pijačo, ki je bila v akciji, skeniral svojo kodo kartice in stranki omogočil popust. S takšnim ravnanjem je tožnik kršil interno navodilo in Navodila o poslovanju s kartico franšizodajalca. Teh kršitev pa tožnik ni storil naklepno, saj se je držal omejitev, da lahko v svoji izmeni plača blago do vrednosti 15,00 EUR in je blago, ki ga je v obeh očitanih primerih kupil v svojem imenu in za svoj račun, kot povračilo uslug izročil strankama. S tem, ko je uporabil svojo kartico na svoji blagajni in posegel v nezaključen račun, je ravnal malomarno. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obe kršitvi, ki jih je storil tožnik, nista tako hudi, da bi bila utemeljena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da tožnik v 20 letih delovne dobe ni bil obravnavan za kakršnekoli kršitve, bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja med strankama možno vsaj do izteka odpovednega roka. Zato ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1 in izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.