TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Mandatarka je vročanje opravljala kot samostojna podjetnica, ki se je poklicno ukvarjala z vročanjem. V razmerju do mandanta ima mandatar položaj profesionalne osebe. Zato za presojo ravnanj in tveganj, ki jih je (bila) dolžna obvladovati, ni pomembno, ali toženka ima (oziroma je imela) v resnici ustrezno strokovno znanje, izkušnje oziroma sposobnosti. To velja tudi za osebo, ki je zanjo opravljala posamezna dejanja v zvezi z izvršitvijo posla. Pomembna je samo okoliščina, da je toženka profesionalno (kot poklic) opravljala dejavnost, za katero se znanje s področja vročanja predpostavlja, ker tipične (običajne, povprečne) osebe, ki opravljajo enako dejavnost, takšno znanje in izkušnje imajo. Ravnanja mandatarja se presojajo po strožjem standardu profesionalne (strokovne) skrbnosti. Sodišče prve stopnje bi torej moralo ugotoviti, ali je toženka ravnala kot se pričakuje od dobrega strokovnjaka s področja vročanja. Če ni ravnala tako in je s tem tožeči stranki povzročila škodo, zanjo načeloma odgovarja.