TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zagovornika obdolženega AL.H. se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi je dolžan plačati sodno takso v znesku 108,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Pritožba pravilno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pričo J.R., socialno delavko, v skladu z drugim odstavkom 236. člena ZKP pred zaslišanjem poučiti, da je oproščena pričevanja o dejstvih, za katere je zvedela pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedela pri opravljanju svojega poklica, ta pravni pouk in njen odgovor nanj pa zapisati v zapisnik, tega pa pred njenim zaslišanjem (zaslišana je bila le na glavni obravnavi) ni storilo. Glede na izpovedbo navedene priče pa izostanek tega pravnega pouka ne pomeni, da se na njeno izpovedbo sodba ne bi smela opreti, saj priča ni izpovedovala ničesar o tem, kar ji je oškodovanka povedala in je celo izrecno izjavila, da tega ne bo navajala, torej ni izpovedala ničesar o dejstvih, ki jih je izvedela od oškodovanke, temveč le o lastnih zaznavah. Iz njene izpovedbe je tako razvidno, da je ocenila, kaj glede na dolžnost varovanja tajnosti sme povedati, tudi če pred zaslišanjem pravnega pouka ni prejela.

- Priča J.G., oškodovankin delodajalec, ki je o njunem razgovoru sestavil uradni zaznamek, pa ni priča, ki se je ne bi smelo zaslišati o tem, kar je izvedela od oškodovanke kot privilegirane priče in sodišče s tem, ko ga je zaslišalo, ni obšlo privilegija oškodovanke, da v zadevi ne priča.

- Kršitev pravice do obrambe ne more biti podana, če je v kazenskem postopku pravilno uporabljen zakon, v tem primeru 1. točka prvega odstavka in drugi odstavek 236. člena ZKP, torej ko je bila spoštovana odločitev oškodovanke, da zoper moža ne priča.