IZREK
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 113/99 z dne 12. 10. 1999 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 166/97 z dne 23. 7. 1998 in sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 896/94 z dne 17. 6. 1997 ter odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. I-1005509 z dne 15. 4. 1994 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.
Ustavna pritožba istega pritožnika zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 60/98 z dne 23. 9. 1999 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 225/95 z dne 3. 2. 1998 in odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje št. 072-840/4-94 z dne 12. 12. 1994 ter sodbo Vrhovnega sodišča št. U 40/94 z dne 10. 1. 1996 v zvezi z odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje št. 072-236/6-93 z dne 12. 11. 1993 se zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Ker je pritožnik ustavno pritožbo vložil deloma po preteku zakonsko določenega roka, deloma pa pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev in ni izkazal, da so izpolnjeni zahtevani pogoji za izjemno obravnavanje ter v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni izkazal izčrpanja pravnih sredstev, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v teh delih zavrglo. V delu, v katerem je bila ustavna pritožba pravočasna in dopustna, pa ni izkazal zatrjevanih kršitev, niti jih iz priloženih sodb in drugih prilog ni ugotovilo Ustavno sodišče. Zato ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.