TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1502/2013 z dne 4. 3. 2014 in sodba Okrožnega sodišča v Mariboru št. III P 1121/2012 z dne 30. 9. 2013 se v delu, ki se nanaša na zavrnitev tožbenega zahtevka zoper prvo toženo stranko, razveljavita. Zadeva se v tem delu vrne Okrožnemu sodišču v Mariboru v novo odločanje.   Nasprotna udeleženka Splošna bolnišnica Slovenj Gradec sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

V pravdnem postopku, v katerem sodišče presoja obstoj morebitne strokovne napake, ki bi lahko povzročila smrt pacienta v bolnišnični oskrbi, je mnenje izvedenca (ali izvedencev) tisto, ki odločilno prispeva k preiskavi vzrokov smrti. Zato je še poudarjena zahteva po izvedbi dokaza z izvedencem na način, ki ne pušča nobenega dvoma glede možnosti prizadetega, da izvedensko mnenje, o katerem dvomi, učinkovito preizkusi, tako z vidika popolnosti izvida kot tudi z vidika strokovne utemeljenosti mnenja. Če je izvedencev več in če so med njimi razhajanja, mora sodišče strankam omogočiti njihovo medsebojno ustno soočenje. Spoštovanje teh procesnih jamstev ni pomembno le za izid pravdnega postopka, temveč spada tudi v okvir izpolnitve ustavne in konvencijske obveznosti države, da v okviru varstva procesnega vidika pravice do življenja prizadetemu posamezniku omogoči učinkovito in neodvisno preiskavo vzrokov smrti pacienta v bolnišnični oskrbi.   Razlogi, ki sta jih navedli sodišči prve in druge stopnje, ne utemeljijo izjeme od zahteve, da sodišče na ustni razpravi sooči izvedence, ki jih je imenovalo in ki so podali različna mnenja, in v sodelovanju s strankami razišče razloge za pomembna razhajanja ter šele nato sprejme oceno o prepričljivosti določenega izvedenskega mnenja in nanj opre svojo sodbo. Sodišči sta z zavrnitvijo predloga za zaslišanje enega od izvedencev prikrajšali pritožnika za možnost, da učinkovito preizkusita pisna izvedenska mnenja, s čimer je bila okrnjena njuna pravica do vsebinsko polne kontrole nad izvedbo odločilnega dokaza. S tem je bila kršena njuna pravica do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave).