TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

r a z s o d i l o :

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

tožbeni zahtevek na plačilo 528.934,80 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 17.1.1994 do plačila zavrne, tožeči stranki pa naloži

povrnitev stroškov pravdnega postopka tožene stranke v znesku

252.745,00 SIT, v petnajstih dneh.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v petnajstih dneh povrniti

79.900,00 SIT pritožbenih stroškov.

 

Da pa bi se tožeča stranka lahko sklicevala na pogodbeno subrogacijo,

bi morala dokazati, da sklenjena pogodba (A6) zaobsega tudi

zavarovanje terjatve, ki izhaja iz kreditne pogodbe, ki jo je kot

kreditojemalec sklenila tudi tožena stranka dne 22.10.1992 (A3).

Same določbe pogodbe o zavarovanju (A6), ki kot predmet pogodbe

opredeljuje zavarovanje potrošniških kreditov (1.člen, upoštevaje

aneksa št.1/92 - A7 in 1/91 - A8) takšnih trditev (v smislu

1.odst.99.čl. ZOR) ne podpirajo, saj kažejo zgolj na določen segment

kreditnih pogodb, kot predmeta zavarovanja. Sodišče prve stopnje pa

je takšen pomen zavarovalni pogodbi (A6) pripisalo s sklicevanjem na

2.odst. 99.čl. ZOR, v okviru česar bi tožeča stranka morala

zatrjevati in dokazati takšen namen pogodbenih strank ob sklenitvi

pogodbe. Tožeča stranka se je ob zatrjevanju takšne razlage

zavarovalne pogodbe (tč. IV. pripravljalne vloge z dne 9.12. 2002)

sklicevala zgolj na listinske dokaze. Ugotavljanje prave volje

pogodbenih strank kot podlage za razlago pogodbe pa predstavlja

dejansko podlago odločitve sodišča prve stopnje, do katere je prišlo

na podlagi dokazne ocene listinskih dokazov, ki jih je predložila

tožeča stranka. S takšnimi dejanskimi ugotovitvami pa se pritožbeno

sodišče ne strinja.