TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 746/2001 z dne 16. 12. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 137/96 z dne 6. 6. 2001, z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/3a-XVII-331.842 z dne 11. 12. 1995 in z odločbo Občine Maribor, Oddelka za notranje zadeve, št. 201-466/93-05/16 z dne 11. 3. 1994 se ne sprejme. Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

Očitek, da je z izpodbijano odločitvijo kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave), ker da se pritožnik o predpisih, ki so bili podlaga za izpodbijano odločitev, ni mogel izjaviti, ni utemeljen. Vrhovno sodišče je namreč ta očitek zavrnilo s pojasnilom, da je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi javne dostopne zbirke predpisov, Upravno sodišče pa je navedlo, da Upravno sodišče pa je navedlo, da je uporabilo zbirko iz Centralne pravosodne knjižnice Vrhovnega sodišča. Tako Vrhovno kot Upravno sodišče sta odgovorili na ugovore v zvezi z veljavnostjo in vsebino predpisov, ki so bili podlaga za izpodbijano odločitev. Že Upravno sodišče pa je pritožniku pojasnilo, da Zakon, ki je veljal ob sklenitvi zakonske zveze leta 1925, za ženo ni predvideval postopka izstopa oziroma izpisa iz dosedanjega državljanstva. Zato pritožnikove navedbe v ustavni pritožbi po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. Zgolj s tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. Kršitve pravice iz 22. člena Ustave ni mogoče utemeljiti z očitkom, da v postopku niso bili izvedeni dokazi, ki bi morali biti po njegovem mnenju izvedeni ob drugačni razlagi predpisov.