TFL Vsebine / TFLGlasnik

TFL Glasnik:
Ste doktor pravnih znanosti, specialist finančnega in bančnega prava, vodite lastno podjetje Lemur in ste svetovalec v več institucijah, najbolj znan kot Think tank blockchaina in kriptovalut. Vaša pisarna se je od našega zadnjega srečanja precej razširila, ukvarjate se tudi z drugimi dejavnostmi, od intelektualne lastnine do e-sporta. Pa bi vas najprej vprašala, na kaj ste najbolj ponosni v dosedanji karieri.

Dr. Peter Merc:
Na splošno sem si vedno prizadeval za odkrivanje novih področij. Imam družbo sedmih prijateljev s fakultete, veliko se družimo in teh sedem prijateljev je kot nekakšen moj test za nova področja prava. Vedno jih vprašam, kaj vejo o neki stvari, denimo, ali vedo, kaj je blockchain, in glede na to, da so vsi zelo dobro izobraženi, imajo zelo dobre službe, so moj vzorec. Ko vidim, da se jim kaj veliko ne sanja o nekem področju, vem, da gre za velik potencial.

V bistvu tako vedno začnemo nov projekt. Najprej smo se v Lemurju začeli ukvarjati s startupi. Takrat se noben odvetnik ali pravnik ni želel ukvarjati s tem, prepričani so bili, da v tem ni biznisa. Potem smo se začeli ukvarjati s kriptovalutami, ko so bili vsi pravniki prav tako skeptični, češ da gre za igračke za IT-jevce, tisti bolj skeptični so rekli, da je to pranje denarja. Danes pa vem, koliko odvetnikov in pravnikov želi biti pri kriptokoritu.

V zadnjem času, pred kakšnim letom ali letom in pol, sem začel bolj intenzivno raziskovati področje deminga – področje e-športa oziroma profesionalnega igranja igric. Ta panoga se je začela razvijati pred nekaj leti, v zadnji koronakrizi pa je dobila neskončen pospešek. Za pravnike je področje zelo zanimivo, ker je po eni strani veliko vzporednic s tradicionalnim športom, po drugi strani pa je pravno to še zelo neurejeno.

TFL Glasnik:
Začela bi z aktualno temo, to so kriptovalute. Rastejo, vsak se že ukvarja z njimi, vendarle obstajajo nevarnosti, mar ne?

Dr. Peter Merc:
Največja novica je, da je pred tremi tedni Evropska investicijska banka, za katero vemo, da je ena bolj rigidnih finančnih institucij, izdala prvo obveznico v višini sto milijonov evrov na Ethereum blockchainu. Seveda se takšne in podobne novice poznajo na vrednosti kriptovalute. Ethereum je šel zaradi te novice za 20 do 30 odstotkov navzgor. Obstajajo pa tudi tiste druge, negativne stvari, ki so povezane predvsem z manipulacijami.

Imamo Elona Muska, za katerega vemo, da vsak njegov tvit zaniha cel kriptotrg. Zadnja objava je povzročila, da je s kriptotrga izginilo za 365 milijard dolarjev premoženja. Vidimo, da je kriptotrg še vedno relativno nezrel in nereguliran. Če bi Elon Musk kaj podobnega izjavil v zvezi z delnicami, bi šel za nekaj let v zapor, saj je že leta 2008 imel težave, ko je tvital v zvezi z delnicami Tesle in je z ameriškim regulatorjem sklenil poravnavo. Da, prepričan sem, da je to velik balon, zato pazljivo.

TFL Glasnik:
Greva malo globlje. Vemo, kako nastaja denar, koliko denarja je lahko v obtoku, poznamo to delovanje. Tukaj pa je še vedno precej nereguliranega. Tudi ta umetna količina denarja v kriptosvetu je za mene na neki način fascinantna. V resnici se vsi igramo in rečemo: toliko sem še pripravljen tvegati. Ali vidite v tem kakšno vzporednico s finančnimi instrumenti leta 2008, ko je nastala kriza? Denar je na trgu, ljudje so ga dobili. Kaj to pomeni?

Dr. Peter Merc:
Zelo zanimiva se mi je zdela analiza Deutsche Bank pred nekaj meseci. Banka je takrat ocenila, da smo priče dvema neverjetno velikima balonoma. Eden je bitcoin, drugi je delnica Tesle. Pustimo za trenutek ob strani balon bitcoina in poglejmo delniške trge. Ameriški delniški trg je verjetno najbolj razvit na svetu. Tesla je v letu 2020 proizvedla 500.000 avtomobilov, na drugi strani jih je Volkswagen devet milijonov, Tesla pa je vseeno po tržni kapitalizaciji vredna več kot osem največjih avtomobilskih podjetij skupaj. Torej ni več nobene logike – lahko bi rekli, da se neki ekonomski temelji spreminjajo.

Enako velja za kripto. Eden glavnih argumentov ekonomistov je, da kripto pač nima nikakršne osnove in da za njim ni nikakršnega realnega premoženja. Ko po drugi strani pogledamo količino dolarjev in evrov, ki so jih natisnili v zadnjem letu, in vemo, da je bilo v vsej zgodovini tiska ameriških dolarjev v zadnjih 12 mesecih natisnjenih 30 odstotkov – torej tudi v tem ni neke realne podlage.

Prav ste ugotovili: ljudje so dobivali 'helikopterski' denar, univerzalne temeljne dohodke, državne pomoči, ki jih trenutno nikjer niso mogli zapraviti, po drugi strani so komercialne banke vedno bolj agresivne pri hitrih potrošniških posojilih – še pred kakšnim letom si moral biti komitent banke, pri kateri si najemal potrošniško posojilo, zdaj so še to spremenili. Z dvema klikoma imaš posojilo. Denar je poceni, in tudi če ni poceni, ga hitro dobiš. Bojim se, da veliko tega vstopa v kriptosvet. Tudi v delnice, saj so tudi delnice napihnjene.

In bo bolelo. Vemo, da so nekateri pri kriptovalutah že deset let, nekatere kriptovalute imajo že desettisoče dobička, tistim, ki so vstopili šele pred nekaj leti, je čisto vseeno, ali vrednost v enem dnevu zaniha do 30 ali 40 odstotkov, če pa ste vstopili pred 14 dnevi ob pomoči sorodnikov in hitrega posojila, potem imate resno težavo.

TFL Glasnik:
Vsekakor bo ta balon počil. Imate kakšno informacijo o tem, v kakšni situaciji, morda kdaj?

Dr. Peter Merc:
Zelo dobra informacija je, da tisti, ki so še vedno del balona, vedno vztrajajo, da to ni balon. Vedno najdejo neke razloge. Trenutno je en tak razlog ali podlaga, da so v kriptovalute vstopili veliki institucionalni vlagatelji. Recimo Tesla. Če pa smo pred nekaj tedni pogledali poslovne rezultate Tesle, vidimo, da so lahko ustvarili več dobička iz prodaje bitcoina kot iz prodaje električnih avtomobilov. Elon Musk je takrat objavil tvit, da je Tesla kupila za milijardo in pol dolarjev bitcoinov, seveda pa ni objavil, ko so jih prodajali. Ravno včeraj so šli kriptotrgi spet za pet ali deset odstotkov navzdol, ko je nekdo prek tvita javno vprašal Elona Muska, ali je Tesla prodala že vse svoje bitcoine. Musk ni želel odgovoriti, torej si lahko predstavljamo. Na eni strani ljudje operirajo z informacijo, da zdaj je pa že Tesla notri, kar govori o neki stabilnosti. Vendar ne, veliki so pametni – zaslužijo in prodajo, mali pa ostajajo noter.

TFL Glasnik:
Kaj pa se dogaja z blockchain tehnologijo? So jo podjetja že vzela za svojo?

Dr. Peter Merc:
Tisti, ki spremljajo kriptotrge, vedo, da so projekti zelo uspešni, in sklepajo že resna partnerstva. Recimo z nemškim Boschem, avtomobilsko industrijo, tudi partnerstvo evropske investicijske banke govori o tem, da gredo v to tudi najbolj rigidna podjetja iz tradicionalnih industrij – vendar za neke svoje platforme. Tiste kriptovalute, ki imajo v ozadju neko realno tehnologijo, imajo gotovo neki potencial. Če pa govorimo z vidika vrednosti: ko bo balon počil, bo šlo vse dol.

TFL Glasnik:
Kaj pa evropska regulativa?

Dr. Peter Merc:
Septembra je prišel prvi osnutek evropske regulative, ki bo urejala kriptosredstva, pričakuje se, da bo v dveh letih sprejeta. Pri tem bo zelo zanimiva tudi vloga Slovenije, saj je bilo med portugalskim predsedovanjem končano glavno usklajevanje, Slovenija bo to prevzela. Postavil naj bi se takšen regulatorni okvir, ki bo urejal kriptovalute, in če bo postavljen na ustrezen in sodoben način, se govori, da bi to lahko postal neke vrste globalni standard za regulacijo kriptovalut, podobno kot GDPR. Slednjega uporablja recimo tudi Amerika, zvezna država Kalifornija je svojo zakonodajo o osebnih podatkih sprejela na osnovi GDPR.

Trenutno kaže, da bo omenjena uredba o kriptosredstvih zelo napredna in bo zelo verjetno postala nekakšen standard. Težava je v tem, da vemo, kako gre tehnologija naprej, kako gredo naprej poslovni modeli, in če bomo imeli to zakonodajo šele čez dve leti (kripto pa se je začel leta 2008), smo torej 15 let čakali na prvo zakonodajo.

TFL Glasnik:
Res dolgo traja, o pripravah sva govorila že v najinem prvem intervjuju.

Dr. Peter Merc:
Se pa veliko dogaja. Pred štirinajstimi dnevi je evropska komisija izdala neke smernice glede umetne inteligence, lani pa za urejanje baz osebnih podatkov. Seveda je vedno problem, da se tehnologija bistveno hitreje razvija, kot ji sledi regulativa.

TFL Glasnik:
Za konec še nekaj o e-športu. Kaj se pri tem dogaja v svetu in kakšna je vaša priložnost pri tem?

Dr. Peter Merc:
Bom začel na koncu. Bral sem članek, kako je kralj Henrik želel prepovedati nogomet v Angliji in je dejal, da družba bolj potrebuje lokostrelce. Približno enako se dogaja. Ljudje imajo relativno velik odpor do videoiger nasploh, sploh ko v strahu pomislijo: zdaj bo moj otrok profesionalec v igranju videoiger. Ko govorimo o profesionalni ravni, se moramo zavedati, da so to dejansko pravi športniki. Najboljše ekipe imajo najete profesionalne trenerje, nutricioniste, trenerje za taktiko, psihologe, velika podjetja, kot sta recimo BMW, Mercedes, so postala sponzorji teh ekip. To je postalo resen posel.

V Economistu sem prebral zanimiv članek, da tudi Olimpijski komite razmišlja o tem, da bi določene videoigre uvrstil na olimpijske igre. Imajo težavo, da mladi v starosti do 25 let ne spremljajo več olimpijskih iger. Po drugi strani pa spremljajo Fortnite in podobno. Seveda je vprašanje, katere igre bodo kdaj dejansko prišle na olimpijske igre. Ko smo se pogovarjali s slovenskim olimpijskim komitejem, so rekli, da ne vidijo težave, in so kot šalo navrgli, da je bila tudi Tarok zveza Slovenije njihov član.

Povedali pa so zanimivo dejstvo, da je znotraj globalne olimpijske družine svetovna kolesarska zveza največji lobist za nekakšno opcijo e-športa v olimpijski družini. Zdaj, ko je bila korona, ko so ljudje bili doma, se je pojavila vrsta simulacij, ko na domačem kolesu tekmuješ z drugimi. Obstajajo platforme, na katerih resne športne zveze vstopajo na področje e-športa. Uefa je denimo lani prvič na ravni Evrope izvedla kvalifikacije za e-evropsko prvenstvo, finale bi moralo biti na Wembleyju, a so ga potem odpovedali. V finalu sta igrali Italija in Srbija, na koncu je zmagala Italija. Mi kot pravniki vidimo priložnost v tem pri pripravi pogodb. Vprašanje so tudi intelektualne pravice in drugo.

TFL Glasnik:
Še zadnje vprašane: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Dr. Peter Merc:
Bodite drzni. Tako v poslu, kot tudi v osebnem življenju. Veliko priložnosti čaka zunaj cone udobja ali zunaj trenutno poznanega. Nekatere priložnosti, pa se na koncu izkažejo kot pasti. Zato previdno. Nekatere je vredno zagrabiti, druge pa je bolje izpustiti.