TFL Vsebine / TFLGlasnik

Silvestrovo je samo enkrat v letu in tudi zaključevanje poslovnih knjig se izvaja le enkrat v letu. Medtem ko se prehoda v novo leto veselimo vsi, pa to težko rečemo za »zaključni račun«, kot v jeziku računovodij poimenujemo drugi dogodek. Za nekatere pa se tudi ta lahko spremeni v bolj sproščenega. Žal pa ne za vse. A morda ste med tistimi, ki lahko poskrbite za manj stresen računovodski zaključek poslovnega leta.

Ste kot lastnik podjetja že razmišljali o spremembi poslovnega leta

V Sloveniji so računovodski izkazi izhodišče za sestavitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) že od leta 2007 omogoča spremembo davčnega obdobja za davčne zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb. Če izhajamo iz osnovne določbe, je davčno obdobje za obračun koledarsko leto, vendar pa lahko davčni zavezanec izbere, da je davčno obdobje enako poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta, pri čemer pa davčno obdobje ne sme biti daljše od 12 mesecev. Torej, v davčni zakonodaji ni ovir za spremembo poslovnega leta.

Seveda se takoj postavi vprašanje o prednostih, ki jih prinaša poslovno leto, ki ni enako koledarskemu letu. Podjetja v nekaterih dejavnostih imajo specifične poslovne cikle. Tako večina računovodskih podjetij v tujini zaključi poslovno leto junija, veliko trgovskih podjetij februarja, medtem ko letalski prevozniki in turistične agencije zaključujejo marca ali oktobra. Vsi imajo za takšno odločitev razloge, ki so povezani z njihovo dejavnostjo.

December je prav gotovo najslabši mesec za zaključevanje, saj imamo v Sloveniji ob prehodu v novo leto v dveh tednih kar štiri praznične dni in pa praviloma del šolskih počitnic. Vsi bi v tem času želeli biti na dopustu.

Obstaja pa še en razlog za spremembo poslovnega leta, ki je zunaj podjetij, ki morajo zaključiti poslovne knjige. Vsi, ki uporabljajo storitve zunanjih računovodij, se morda lahko pogajajo za cene storitev, ki jih bodo ti za njih opravili izven sezone. Pri tem imamo v mislih računovodske servise, davčne svetovalce in pa tudi revizorje. Pravzaprav bi pričakovali, da bi podjetnikom, ki začenjajo s poslovanjem, to tudi sami predlagali, saj bi tako tudi svoje delo lahko bolj enakomerno porazdelili. Tudi v zadovoljstvo svojih zaposlenih.

Ste poslovodja in se še niste seznanili z novostmi

Leto 2019 bo prineslo nova pravila računovodenja tako za uporabnike zbirke slovenskih računovodskih standardov (SRS) kot tudi za uporabnike zbirke mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP). Že v letnih poročilih za leto 2018 bo treba razkriti vpliv na izkaze ob prehodu na nove standarde. Zaposleni se morajo pravočasno seznaniti z novostmi. Enako pa velja tudi za poslovodstva.

Skrb za pravilnost vodenja poslovnih knjig ter za pravilnost in pravočasnost sestave in objave letnega poročila je kolektivna dolžnost poslovodstva, ki je v slovenski pravni red zapisana v 60.a členu ZGD-1. Letno poročilo morajo podpisati vsi zakoniti zastopniki družbe. Letno poročilo torej ne potrebuje podpisa prokurista niti ne potrebuje podpisa vodje računovodstva ali vodje financ.

Poslovodstvo je tisto, ki mora (u)slišati računovodske strokovnjake, ko prihajajo s predlogi za dopolnitev informacijskih sistemov, da bodo lahko na operativni ravni izpolnili zahteve po poročanju v skladu s spremenjenimi standardi.

Ste član inventurne komisije in še vedno med prazniki štejete vse postavke

Kot revizorka sem zadnje dneve decembra in prve dneve januarja pogosto preživela v družbi praviloma dobro razpoloženih inventurnih komisij po skladiščih. Biti prisoten pri štetju zalog je revizorjeva dolžnost v skladu s pravili stroke (Mednarodnimi standardi revidiranja). Revizor pri tem uporablja statistične metode. To pomeni, da izbere svoj vzorec, s katerim preveri štetje tistih, ki so se s tem opravilom ukvarjali že nekaj dni, in to praviloma v prazničnem času, ko so – vsaj v proizvodnih podjetjih – vsi ostali doma.

Ob tem se nam postavlja naslednje vprašanje: kdo je določil ta čas v letu za štetje prav vseh postavk v skladiščih? Štejejo, tehtajo ali kako drugače se izmerijo tudi tiste zaloge, katerih skupna vrednost ni omembe vredna in za katere komisije porabijo tudi več dni. Stroški izvedbe takih postopkov precej presežejo koristi.

Odgovor za izvedbo postopkov, ki jih imenujemo inventura, najdemo v 54. členu ZGD-1. Ta člen govori o osnovnih pravilih računovodenja in zahteva, da je najmanj enkrat na leto treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem. Torej, nikjer ni zapisano, da je to treba naredit takrat, ko bi bili vsi radi na dopustu.

Poleg tega pa omenjeni člen omogoča velikim družbam, da lahko postavke preverijo tudi z uporabo priznanih matematično-statističnih metod, ki temeljijo na tehnikah vzorčenja in izražajo oceno, ki je dober približek fizičnemu popisu dejanskega stanja. Za zdaj v praksi podjetja te možnosti ne uporabljajo. Bi pa vsekakor morala biti na voljo vsem podjetjem.

Ste samo uporabnik računovodskih poročil in želite odpravite »bralni« stres

Kot smo zapisali, je priprava računovodskih poročil lahko stresno opravilo. Stresno pa je lahko tudi »branje bilanc«, če bralec nima osnovnega znanja iz računovodstva. Če se uvrščate med tiste, ki nujno potrebujejo tovrstno znanje, vas že v januarju 2019 vabimo na delavnico.