TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni v 1. točki tako, da se pritožba tožene stranke glede zneska 2.347,81 EUR z evrsko protivrednostjo zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od zneska 562.629,18 SIT od 10. 12. 2003 do vključno 31. 12. 2006, preračunano po tečaju zamenjave, in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.347,81 EUR od 1. 1. 2007 naprej do plačila, zavrne in se odslej sodba sodišča prve stopnje v celoti glasi:

„1. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 2.347,81 EUR z evrsko protivrednostjo zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od zneska 562.629,18 SIT od 10. 12. 2003 do vključno 31. 12. 2006, preračunano po tečaju zamenjave, in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.347,81 EUR od 1. 1. 2007 naprej do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo.

2. Zavrne se tožbeni zahtevek za plačilo 45.646,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2003 naprej do plačila.

3. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki njene pravdne stroške v višini 4.585,30 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka.“

Sodba sodišča druge stopnje se v 3. točki spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v višini 55,32 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka.

V ostalem se revizija zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v višini 41,21 EUR.

Zahtevek za povrnitev navadne škode zaradi zmanjšanja vrednosti vozila in nastalih stroškov vzdrževanja vozila na eni strani in zahtevek za povrnitev izgubljenega dobička na drugi strani se izključujeta.

S tem, ko tožnik vozila iz razlogov na strani toženke ni mogel uporabljati, je vozilo izgubljajo vrednost, ne da bi služilo namenu, zaradi katerega je bilo kupljeno. V nasprotju s tem namenom je predstavljalo mrtvi kapital, katerega vrednost je padala. S tem je tožniku nastajala škoda, ki je ni mogel preprečiti oziroma zmanjšati, ker zaradi neurejene dokumentacije vozila tudi ni mogel prodati. Zato je zmanjšanje vrednosti vozila v spornem obdobju, ki je posledica neuporabe, v vzročni zvezi z ravnanjem toženke, škoda, ki je tožniku nastala, pa je pravno priznana škoda.

Glede stroškov hrambe je materialnopravno pravilna obrazložitev sodišča druge stopnje, da škoda tožniku v tem delu še ni nastala oz. še ni zapadla, ker dolga, stroškov hrambe, še ni plačal. S tem, ko obstoji dolg tožnika do upnikov, še ni prišlo do posega v kakšno tožnikovo pravico. Pri dolgovih je negotovo, ali bo sploh prišlo do njihovega plačila, zato je težko govoriti o zmanjšanju premoženja. Do zmanjšanja tožnikovega premoženja tako še ni prišlo, zato je njegov zahtevek v tem delu preuranjen in ga je sodišče druge stopnje pravilno zavrnilo.