TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso v višini 150,00 EUR.

Kot izhaja iz sicer obširne zahteve za varstvo zakonitosti vložnik vidi kršitev 11. točke prvega odstavka 427. člena ZKP v tem, da se mu v izreku očita uporaba lažne poslovne listine kot resnične s tem, da je odobril knjiženje sporne listine, „čeprav je vedel, da je ta račun lažen, saj mu izdajatelj tega računa zaračunanega projekta ni nikoli dostavil“, v obrazložitvi pod točko 19 sodbe pa je navedeno, da je vedel, da je vsebina spornega računa „neresnična in da projekt ni bil nikoli izdelan.“ Po mnenju vložnika gre torej za očitno protislovje med izrekom in obrazložitvijo, saj se mu ugotovljeno dejstvo, da projekt ni bil nikoli izdelan, nikdar ni očitalo.

Kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana med drugim tedaj, če je izrek sodbe v nasprotju z razlogi sodbe ali če so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju. To se pravi, da se mora nasprotje nanašati na odločilna dejstva, to pa so tista dejstva, ki so znaki kaznivega dejanja ali na katerih temelji kazenska odgovornost obdolženca, torej na dejanski temelj sodbe. V konkretni kazenski zadevi so elementi kaznivega dejanja, ki se očitajo obsojencu v tem, da je odobril knjiženje lažnega računa, pri čemer se je zavedal, da je račun lažen, saj mu izdajatelj tega računa zaračunanega projekta ni nikoli dostavil. Navedeno je očitano v izreku, prav tako pa na več mestih to ugotavlja tudi sodišče v obrazložitvi. Ali je bil projekt izdelan ali ne, za storitev obravnavanega kaznivega dejanja sploh ni bistveno. Pomembno je, da je odobril plačilo za nekaj, kar podjetju ni bilo dostavljeno. Če je sodišče ugotovilo, da projekt sploh ni bil nikoli izdelan, kot je bilo že povedano, na storitev kaznivega dejanja ne vpliva, saj ne izpodbija trditve v izreku, da projekt ni bil dostavljen, nasprotno, tak očitek celo utrdi. Če projekt ni bil izdelan, tudi ni mogel biti dostavljen. Ker torej ne gre za nasprotje med odločilnimi dejstvi, ki bi lahko rezultiralo kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP vložnik s tem očitkom v zahtevi ne more uspeti.