TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se v 2. in 3. tč. izreka pravilno glasi:

"2. Tožena stranka PUV, d.d. je dolžna plačati tožniku R. K. znesek 52.009,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.3.1999 dalje do plačila, v 8 dneh.

Višji tožnikov zahtevek za plačilo zakonitih zamudnih obresti od prisojenih zneskov solidarnostne pomoči za leto 1994, 1995, 1996 in 1998 za čas do 11.3.1999 se zavrne.

3. Tožena stranka PUV, d.d. je dolžna plačati tožniku R. K. stroške postopka v znesku 95.880,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.11.2001 dalje do plačila, v 8 dneh."

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka PUV, d.d. je dolžna povrniti tožniku R. K. stroške pritožbe, v znesku 35.700,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.4.2003 do plačila, v 8 dneh.

 

Pravice do solidarnostne pomoči za leto 1994 tožnik ni pridobil le enkrat do februarja 1994, temveč je imel do te pomoči pravico celo leto 1994, glede na to, da je bil celo leto v bolniškem staležu in glede na to, da mu je solidarnostna pomoč glede na tedaj veljavno panožno kolektivno pogodbo pripadala že v primeru bolezni nad 30 dni. Datum zapadlosti solidarnoste pomoči, razen izjemoma v nekaterih kolektivnih pogodbah, ni določen. Zato se je v takem primeru mogoče opreti le na pravila o zamudi dolžnika pri izpolnjevanju njegovih obveznosti, kar določa 2. odstavek 324. člen ZOR. Delodajalec je v zamudi šele, ko je delavec od njega izplačilo solidarnostne pomoči zahteval. Če je v kolektivnih pogodbah za gradbene dejavnosti iz leta 1991, 1994 in 1998 določeno, kdaj je delavec sploh upravičen do solidarnostne pomoči v primeru daljše bolezni (nad 30 dni oziroma nad 6 mesecev in več), s tem še ni določen datum zapadlosti, temveč le minimalno obdobje, po katerem je delavec sploh upravičen do solidarnostne pomoči.