TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Neupravičen prehod (prehod brez pravne podlage) sredstev zavoda (tožnika) na zavarovanca (toženca) obravnava ZPIZ/92 v 288. členu, ki določa, da mora zavarovanec, ki mu je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imel pravice, znesek vrniti v skladu z določbami ZOR. Tožnik je vedel, da je tožencu dne 20.9.1992 prenehalo delovno razmerje, saj je izdal 12.2.1993 odločbo o ustavitvi izplačevanja nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu z dnem 20.9.1992 prav zaradi razloga prenehanja delovnega razmerja. V 211. čl. ZOR res določa, da nima pravice zahtevati nazaj, kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, razen, če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Vendar 2. odst. izreka navedene odločbe določa, da se izplačani zneski nadomestila poračunajo. S tem si je torej tožnik pridržal pravico iz 211. čl. ZOR ne le glede dotlej izplačanih nadomestil, pač pa tudi glede nadomestil, izplačanih po izdaji te odločbe, kar izhaja tudi iz dejstva, da po pravni ureditvi ZPIZ/92 nobena odločba o ustavitvi izplačevanja dajatve ob izdaji še ni izvršljiva, saj nima pravne narave odločbe iz 1. odst. 268. čl. ZPIZ/92.

Čeprav se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do odločbe z dne 13.11.1992 in do sklicevanja toženca na 211. čl. ZOR, sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti (14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče je sodbo lahko v tem delu preizkusilo na podlagi listin - odločb v tožnikovem spisu, s katerim je razpolagalo že prvostopenjsko sodišče. Iz obrazložitve sodbe je razvidno, da je sodišče del tožnikovega zahtevka zavrnilo, vendar bi moralo sodišče o zavrnilnem delu odločiti tudi v izreku. Ker se tožnik na sodbo ni pritožil, na izpodbijani (ugodilni) del sodbe navedeno ni imelo vpliva.

Ugovora pobota glede na določbe 367. čl. ZOR ni moč upoštevati, saj dolžnik, ki je izpolnil zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, niti tedaj, če ni vedel, da je obveznost zastarana. Tega zneska v skladu z 336. čl. ZOR ni moč pobotati s tožnikovo terjatvijo, ker ne gre za terjatev, ki bi jo imel toženec nasproti tožniku. Ta znesek je toženec vrnil tožniku kot del preveč izplačanega nadomestila in je to tožnik upošteval pri višini tožbenega zahtevka.