TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

„Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati dodatke za nočno, praznično in nedeljsko delo v času dežurstva, za čas od avgusta 2003 do septembra 2006, v skupnem znesku 2.572,73 EUR, odvesti ustrezne davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih neto zneskov do plačila ter tožniku plačati nastale pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne razsoje do plačila ter 20 % DDV, pod izvršbo.“

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 32,84 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev do plačila, pod izvršbo.

Tožnik ni upravičen do višjega plačila za delo v posebnih delovnih pogojih, saj mu je tožena stranka utemeljeno za vsako uro obvezne prisotnosti obračunala in izplačala 90 % urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero je opravljal dežurstvo, za vsako uro obvezne prisotnosti ponoči, ob nedeljah in praznikih pa še dodatek od iste osnove. Osnova za izračun dodatkov za nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih je osnovna plača zdravnika le v primeru, ko opravlja delo v teh posebnih pogojih, kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti (kot v konkretnem primeru) ob praznikih, nedeljah in ponoči pa je osnova za izračun enakih dodatkov urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.