TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Po določilu prvega odstavka 200. člena ZOR dosodi sodišče za negmotno škodo, med drugim za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine, za strah, za skaženost in podobno, pravično denarno odškodnino, če to opravičujejo okoliščine primera, kot so zlasti stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje. Pri odločanju o zahtevkih pa upošteva pomen prizadetih dobrin in namen odškodnin za povzročeno škodo ter mora paziti, da ne bi šlo na roke težnjam, ki niso združljive z naravo in družbenim namenom odškodnin. Odškodnina pa se prizna tudi za bodočo negmotno škodo, če je po normalnem teku stvari gotovo, da bo nastajala tudi v bodočnosti (203. člen ZOR). Glede na taka določila se lahko in morajo odškodnine individualizirati, hkrati pa je potrebno pri odmerah odškodnin upoštevati tudi razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje vključno z objektivnimi danostmi, ki vladajo v določeni družbeni sredini, ki je relevantna za obravnavanje vsakega posameznega odškodninskega razmerja.