TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu: - r a z v e l j a v i za prisojenih 150.000,00 SIT (odškodnina za strah) in v stroškovni odločitvi ter se zadeva v tem obsegu v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje, - d e l n o s p r e m e n i tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku za telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem 1,600.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 22. 3. 1999 dalje do plačila, v 15. dneh in pod izvršbo in se tožbeni zahtevek še za nadaljnjih 600.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi z a v r n e .

V preostalem delu se pritožba z a v r n e kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje p o t r d i . Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Utemeljenost in višina odškodnine za strah, ne glede na to, ali gre za primarni ali za sekundarni strah, ki je posledica poškodbe, je odvisna od intenzivnosti in trajanja strahu, kar pa se ugotavlja z izvedencem, ki poda objektivne ugotovitve glede trajanja in stopnje strahu, kot tudi z zaslišanjem stranke, ki poda subjektivne ugotovitve glede obstoja obeh predpostavk za prisojo te oblike negmotne škode. Sodišče torej mnenje izvedenca glede obstoja obeh predpostavk presodi v povezavi z dejanskimi ugotovitvami, ki slede iz same izpovedbe stranke o trajanju in stopnji strahu. Mnenje izvedenca je uporabiti kot preizkus realnosti izpovedi stranke glede strahu.