TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

V času, ko je izšel prispevek v reviji drugotožene stranke in so mu po tiskovni konferenci Upravne javne varnosti Kranj sledili še drugi, v Republiki Sloveniji še ni veljala Ustava Republike Slovenije (URS, Uradni list RS, št. 33/91-I), ki poudarja varstvo človekovih pravic, niti ni bila ratificirana Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Uradni list RS, št. 33/94 - MP, št. 7). Kljub temu so bila tedaj znana in sprejeta temeljna načela civilizacijske družbe, ki izhajajo že iz Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (Uradni list DFJ, št. 66/45 - MP in Uradni list RS, št. 24/92 - MP), iz splošne Deklaracije človekovih pravic, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP, Uradni list SFRJ, št. 7/71 - MP in Uradni list RS, št. 35/92 - MP, št. 9) in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP, Uradni list SFRJ, št. 7/71 - MP in Uradni list RS, št. 35/92 - MP, št. 9). Zato zaključek sodišč prve in druge stopnje, češ da so družbene razmere tedaj opravičevale žaljivo naslavljanje prispevkov, ni pravilen. Ravno nasprotno: v takih razmerah je bila žaljivka lahko še bolj boleča in nevarna.

Za to, da je kdo upravičen do odškodninske terjatve, morajo biti sočasno izpolnjene naslednje predpostavke: nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo, odgovornost, vzročna zveza in škoda. Pri zahtevku za povrnitev nepremoženjske škode ZOR omogoča več vrst pravnega varstva, za denarno odškodnino pa še dodatne zahteve. Glede na to, da drugotožnik in tretja tožnica v reviziji ne grajata ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da nista trpela dovolj intenzivnih in dolgotrajnih duševnih bolečin, mora revizijsko sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključiti, da bi prisoditev denarne odškodnine v takem primeru podpirala težnje, ki niso združljive z naravo in namenom pravnega instituta denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.