TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Po pravnem mnenju pritožbenega sodišča določba 296. člena za zavarovanca s spremenjeno delovno zmožnostjo pomeni, da se na podlagi zahteve v postopku pri tožencu ugotavlja, ali je zdravstveno stanje še vedno tako, kot je bilo ob določitvi spremenjene delovne zmožnosti in se torej v tem primeru zavarovanca razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pripadajočimi pravicami. Le v primeru, da zavod v postopku ugotovi, da je prišlo do trajnega izboljšanja zdravstvenega stanja do te mere, da invalidnosti ni, ker je zavarovanec popolnoma sposoben v polnem delovnem času za svoje delo, torej delo, ki ga je opravljal pred nastankom spremenjene delovne zmožnosti, se ga ne razvrsti v III. kategorijo invalidnosti, pač pa mu ostanejo pravice na podlagi spremenjene delovne zmožnosti po predpisih, ki so veljali do 31.3.1992. Iz spisa toženca sicer ne izhaja, da bi tožnica pri tožencu vložila zahtevo na podlagi 296. člena zakona. Glede na opisan namen prehodnih in končnih določb, med katere je uvrščena tudi določba 296. člena ter glede na dejstvo, da zakon v 2. odstavku 262. člena izrecno določa, da se postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja začne tudi na predlog lečečega zdravnika, pa je po mnenju pritožbenega sodišča moč predlog za medicinsko izvedenstvo, vložen 30.6.1993, s katerim se je pričel sedaj obravnavani postopek pri tožencu, obravnavati tudi kot zahtevo po 1. odstavku 296. člena zakona.