TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije revizijske stroške, tožeči stranki pa mora v 15 dneh povrniti 2.478,60 EUR stroškov revizijskega odgovora.

Sodišče druge stopnje utemeljeno ni sprejelo „opravičila nekrivde tožene stranke za nepravočasno podan ugovor, češ da sta ji šele predložitev Dodatka št. 5 s strani tožeče stranke in vpogled v kazenski spis omogočila ugovor, da gre pri vseh dodatkih k depozitni pogodbi za predrugačene listine. Tudi če je tožena stranka šele naknadno zvedela za to okoliščino, pa to še ne pomeni, da višini tožbenega zahtevka ni mogla konkretizirano ugovarjati že prej. Tožena stranka je bila namreč po depozitni pogodbi zavezanka za vračilo depozita in bi že kot skrbna dolžnica, kaj šele kot banka, ... vsak trenutek morala vedeti, koliko depozitnih sredstev in kdaj jih je tožeča stranka pri njej položila ter koliko znaša njen dolg“.

Čeprav se zdi, da stranke že pojmovno ni mogoče kriviti za pozno komentiranje dokazil nasprotne stranke, če so bila že ta predložena pozno, pa je treba upoštevati, da se tudi v takšnem primeru verodostojnost dokazil problematizira zaradi njenega pomena za zaključek o obstoju dejstva, ki naj bi izhajal iz dokazila. Zato, več možnosti, ko je imela stranka za opredelitev glede obstoja pravno odločilnega dejstva (toženka bi se bila kot banka glede višine sredstev na tožničinem računu, za katerega je skrbela, gotovo mogla zlahka opredeliti), bolj utemeljena je strožja presoja, ali naj jo bremena iz drugega odstavka 286. člena ZPP odveže zgolj pozna predložitev nekega dokazila s strani njene procesne nasprotnice.