TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da mora tožeča stranka v primeru zamude s plačilom preživninskih zneskov določenih v sodbi sodišča prve stopnje toženima strankama plačati tudi zakonite zamudne obresti od dneva zamude do plačila, pod izvršbo.

V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Toženi stranki sami nosita stroške v zvezi s pritožbo.

 

Po določbi 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, katero je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, določi sodišče višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Otrokove potrebe so tako uzakonjene kot nedoločen pravni standard, katerega je potrebno ocenjevati v vsakem konkretnem primeru posebej ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin. Pomenijo nepokrito potrebo po denarnem znesku staršev kot preživljalskih zavezancev, ki je namenjen zadovoljevanje otrokovih življenjskih potreb. Za ugotovitev te nepokrite potrebe pa je potrebna celovita presoja vseh v poštev prihajajočih okoliščin, med katere nedvomno spadajo tudi eventuelni lastni dohodki otrok, ki zmanjšujejo potrebo po prispevku staršev. Zakonsko opredeljene potrebe otrok so torej tudi matematična razlika med oceno vseh stroškov preživljanja otroka in eventuelnimi prihodki, ki jih ima otrok oz. ki so namenjeni za kritje otrokovih stroškov. Če torej otrok tudi s svojimi prihodki prispeva k zadovoljevanju svojih potreb, je potrebno tudi to okoliščino upoštevati in sorazmerno zmanjšati prispevek staršev.