TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Toženkin kiosk na tožničini parceli predstavlja vznemirjanje lastninske pravice v smislu prvega odstavka 42. člena ZTLR. Toženka bi v pravdi morala dokazati, da ima tudi v času nastanka spora pravno podlago za tako vznemirjanje. Njene trditve o obstoju najemne pogodbe so bile v postopku nedoločne, saj je enkrat govorila o najemu poslovnih prostorov oziroma kioska, drugič o najemu zemljišča. Ker je kiosk toženkina last, ne more iti za najem poslovnega prostora in je zato neutemeljeno njeno revizijsko sklicevanje na ZPSPP. Trajanja najemne pogodbe za zemljišče, ki bi morebiti lahko izkazovala veljaven obligacijskopravni naslov za uporabo zemljišča, pa ni dokazala.