TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožena stranka je dolžna v 15. dneh od prejema te sodbe povrniti

tožeči stranki 76.020,00 SIT stroškov pritožbenega postopka, v

primeru neizpolnitve z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega

roka do plačila.

 

Zakon o gospodarskih družbah v 2. odstavku 233. člena in v 233.a

členu določa pogoje, pod katerimi delniška družba lahko omeji

prenosljivost imenskih delnic s soglasjem družbe. Navedeni inštitut

predstavlja izjemo od proste prenosljivosti delnic kot temeljnega

načela delniškega prava. Določbi 233. in 233.a člena ZGD govori o

dovoljenju družbe za prenos delnic. To pomeni, da ima (ne)izdaja

dovoljenja učinek zgolj na razpolagalni del posla, na podlagi

katerega je delničar, ki je vpisan v delniški knjigi prenesel

upravičenje iz delnic na novega pridobitelja. Sklenitev kupoprodajne

pogodbe med delničarjem in kupcem pa predstavlja po svoji vsebini

zavezovalni posel, katerega veljavnost ni odvisna od izdaje

dovoljenja družbe za prenos delnic. Tudi ob morebitni neizdaji

dovoljenja zgolj zaradi tega sklenjena pogodba med prodajalcem in

kupcem delnic ne bi bila neveljavna. Dovoljenje za prenos delnic

pomeni zgolj izpolnitev pogoja, pod katerim pridobitelj delnic lahko

zahteva vpis v delniško knjigo in s tem v razmerju do družbe

vzpostavi pravno razmerje glede članskih pravic.