TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Sklicevanje na absolutne zneske prisojenih odškodnin v posameznih primerih ne vzdrži kritike že zato, ker je revidentka v svoji analizi zanemarila učinek padanja kupne moči denarja na višino priznanih nominalnih denarnih zneskov. Tisti skupni imenovalec, ki omogoča primerjavo med primeri ne glede na čas izdaje sodbe sodišča prve stopnje, je le število povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji, vsebovanih v skupnem znesku prisojene odškodnine.

Nesprejemljivo je revizijsko stališče, ki v zvezi z začetkom teka obresti od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo teži k nespremenljivosti sodne prakse, saj bi to onemogočilo razvoj prava in družbe v celoti. Načelo prepovedi retroaktivnosti (155. člen Ustave RS) bi bilo kršeno le v primeru, če bi spremenjena sodna praksa s povratno veljavo zajela zaključena dejanska stanja. Nasprotno pa ni mogoče govoriti o nedopustnem posegu v načelo varstva zaupanja v pravo v primerih, kot je obravnavani, ko je načelno pravno mnenje spremenilo obstoječo sodno prakso na področju obresti od določenih odškodninskih terjatev in s tem poseglo na določena zatečena, toda še ne zaključena stvarna in pravna stanja ter pravna razmerja, ki učinkujejo v prihodnosti.