TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke zoper 2. točko izreka se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu delno spremeni tako, da se toženi stranki naloži še plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneskov 1.624.957,80 SIT in 23.188,00 SIT za čas od 17. 08. 1997 do 01. 01. 2002, vse v roku 15 dni v evrski protivrednosti po tečaju zamenjave.

V ostalem se pritožbi tožeče stranke zoper 2. točko izreka in zoper 3. točko izreka zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

Pritožba tožene stranke zoper 1. in 3. točko izreka se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Izplačilo nadomestila osebnega dohodka predstavlja pravno priznano škodo tožeče stranke. Res bi morala tožeča stranka delavcem sicer, če bi delali, izplačati plače s pripadajočimi davki in prispevki. Ker pa niso delali, jim ni pripadala pravica do osebnega dohodka, temveč pravica do nadomestila osebnega dohodka, saj so bili tedaj začasno nezmožni za delo zaradi bolezni.

Pravico do materialnoprocesnega vodstva in pravico do izjave je treba namreč uravnotežiti s pravico druge stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem, do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zato je treba upoštevati tudi dolžnost same stranke pri zbiranju trditvenega in dokaznega gradiva. Ta nalaga strankam tudi odgovornost za uveljavljanje svojih pravic.

V sporih glede (oziroma, ki izvirajo iz) nepremoženjske škode je treba podati določne navedbe glede okoliščin, ki utemeljujejo konkretno višino (izplačane) pravične denarne odškodnine.

Ni dolžnost sodišča (in nasprotne stranke), da iz predlaganih dokazov samo razbere relevantna dejstva, ki podpirajo zahtevke in ugovore strank, temveč mora dejstva stranka zatrjevati sama.