TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se delno ugodi. Odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Glavni urad, A, št. 415-237/01 z dne 21. 5. 2002 se v zavrnilnem delu glede obračuna zamudnih obresti odpravi. Odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Davčni urad B, št. 48411-20/01-5-51-89/16,26 z dne 2. 3. 2001 se v delih, s katerimi je odločeno o zamudnih obrestih (izrek pod točkami I/1 do I/12) odpravi in odloči tako, da zamudne obresti tečejo od dneva izvršljivosti te odločbe do plačila. V ostalem se tožba zavrne.

 

V zvezi s priznavanjem pravice do odbitka DDV je potrebno upoštevati pogoje, ki so določeni v 40. členu ZDDV, ki veljajo za odbitek vstopnega DDV domačim davčnim zavezancem. Ti pogoji so kogentne narave in ne poznajo izjem. Med temi podatki pa so tudi tisti, ki se nanašajo na firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče ter davčno številko prejemnika blaga oziroma storitve, ki se zahtevajo po 3. točki 1. odstavka 34. člena ZDDV. Ti podatki pa so bili, kot je bilo v postopku ugotovljeno in čemur tožnik tudi ne ugovarja, navedeni pomanjkljivo, to pa hkrati pomeni, da se tudi v primeru, kakršen je obravnavani, odbitek davka lahko prizna le ob doslednem spoštovanju vseh, v 40. členu ZDDV predpisanih pogojev, med drugim tudi tistega, da mora biti vstopni DDV izkazan na računu, ki ga je izdal davčni zavezanec in na katerem so navedeni vsi podatki iz 34. člena ZDDV. Nima prav tožnik, ko meni, da gre v obravnavanem primeru zgolj za nepomembne pomanjkljivosti, saj je bistven element računa pravilna oznaka davčne številke, ki omogoča identifikacijo davčnega zavezanca. Po 34. členu ZDDV izpolnjen račun je pogoj za vračilo DDV po 40. členu ZDDV, zato mora biti firma davčnega zavezanca pravilno izpisana.