TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi javnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Vrhovnega sodišča LRS, posebnega senata za sojenje kaznivih dejanj nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže spremeni tako, da se obs. po čl. 350 točka 1 ZKP oprosti obtožbe, da se je v letu 1945 pred okrajnim ljudskim sodiščem izdajal kot imetnik vseh delnic tvrdke za lastnika tega podjetja in predlagal, da se mu to podjetje, ki je bilo dotlej v upravi države, vrne v prosto razpolaganje in je s tem izposloval sklep navedenega sodišča, s katerim mu je bilo podjetje vrnjeno "kot izkazanemu edinemu lastniku vseh delnic navedene družbe v posest in last brez kakršnihkoli omejitev" ter je podjetje na podlagi tega sklepa tudi dejansko prevzel, dasi je vedel za okolnosti, na podlagi katerih je bil prepričan, da je bilo podjetje, katere solastnik je bil do polovice A.B., čigar celokupno premoženje pa je bilo s sodbo vojaškega sodišča vojnega področja iz leta 1945, zaplenjeno in je bil s tem zaplenjen tudi njegov delež pri podjetju, a je obtoženec vse to sodniku zamolčal, da je torej z namero, da bi si pridobil protipravno imovinsko korist, dovedel z lažnim predstavljanjem in s prikrivanjem činjenic sodnika okrajnega ljudskega sodišča v zmoto in ga zavedel, da je izdal zgoraj navedeni sklep, s katerim bi utegnila biti oškodovana ljudska imovina, ter je obenem storil dejanja, ki so imela za cilj ogrožanje državne gospodarske politike, podobna onim dejanjem, ki so našteta v čl. 5 odst. 2 pod tč. 1-14 zak. o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS), s čemer naj bi storil kaznivo dejanje prevare po splošnem kazenskem pravu in kaznivo dejanje gospodarske sabotaže po čl. 5/II točka 15 ZTŠS.

Stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Ni šlo za kaznivo dejanje prevare po 1. odstavku 334. člena KZ/1929, saj je bilo sodišče pred izdajo sklepa o ugotovitvi lastništva dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, ali je stranka, to je obdolženec, v resnici lastnik premoženja, glede katerega uveljavlja lastninsko pravico.

Obsojenec je zgolj uveljavljal lastništvo tovarne, zato ni šlo za nikakršno podobnost z dejanji iz 1. do 14. točke 2. odstavka 5. člena ZTSŠ, v katerih so bila inkriminirana dejanja, ki so bila naperjena zoper gospodarsko ureditev države.