TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Sodišče se strinja, da gre v konkretnem primeru, ko se postopek na podlagi odločbe o pritožbi ponovi, z ozirom na prehodne določbe 406. člena ZDavP-1 za postopek, ki je v teku. Za takšno razumevanje omenjene določbe govori tudi kasnejša prehodna ureditev v ZDavP-2, s katero je, drugače kot v ZDavP-1, izrecno določeno, da se v primeru zadeve, vrnjene v ponovni postopek, postopek „nadaljuje po tem zakonu“.

Po določbah 11. člena ZDDPO je mogoče kot davčne upoštevati samo tiste odhodke, ki so obračunani na podlagi predpisov ali računovodskih standardov. Skladno z določbami SRS 21 in 22 pa so obračunani samo tisti odhodki, pri katerih je vsebino poslovnih dogodkov mogoče jasno razbrati iz listin, ki so podlaga za njihovo knjiženje v poslovnih knjigah.

Po določbah 12. člena ZDDPO morajo biti stroški, ki se davčno priznajo, neposredno in ne le posredno povezani s poslovanjem.

Med odhodke ni mogoče vključiti izdatkov, ki imajo naravo investicij.

Davčni zavezanec ne sme oblikovati popravkov vrednosti terjatev niti terjatev odpisovati brez ustreznih listin, ki izkazujejo, da terjatev ne bo plačana, oziroma da ne bo plačana v celoti.

Kot davčno priznanega odhodka ni mogoče upoštevati zmanjšanja nabavne vrednosti gradbenega objekta in zemljišča. Le-ta se namreč zmanjšuje tako, da se dodatno obračuna amortizacijo, ki se prizna v znesku in s tem v višini, ki jo določa zakon, ne glede na način obračunavanja, ki ga sicer uporablja zavezanec. To pomeni, da uveljavljanje višjega zneska amortizacije od tistega, ki ga določa zakon, v davčnem izkazu ni dopustno, tudi ne v primeru, ko gre (po vsebini) za prilagoditev knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev razmeram na trgu.