TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrže.

Izpodbijani sklep je kot del sklepa o dedovanju izdalo sodišče v zapuščinskem postopku, v katerem se med drugim ugotavlja, katero premoženje sestavlja zapuščino (162. člen zakona o dedovanju - ZD) in kar je tudi predmet izpodbijanega sklepa. Dedovanje se lahko omeji do vrednosti prejete socialne ali druge pomoči (prvi odstavek 128. člena ZD), odločitev o tem pa je del sklepa o dedovanju (četrti odstavek 214. člena ZD). Z izpodbijano odločbo je bilo torej odločeno ne le v okviru zapuščinskega postopka, marveč tudi o samem predmetu odločanja v takšnem postopku. Potemtakem ne gre za odločitev, ki ne bi sodila v ta postopek.

Ob opisani ugotovitvi pa se seveda pojavi vprašanje, ali je revizija dovoljena (drugi odstavek 389. člena in 392. člen ZPP). Odgovor na to vprašanje pa je negativen. V 163. členu ZD je res določeno, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom (ZD) drugače določeno. Vendar pa subsidiarna uporaba ZPP v zapuščinskem postopku, kar zadeva revizijo, ne pride v poštev zaradi njene pravne narave, saj gre za izredno pravno sredstvo. ZPP ureja izredna pravna sredstva (v šestindvajsetem poglavju) tako, da ustrezajo tej vrsti postopka, kar velja tudi za revizijo (drugi odstavek 400. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 382. člena ZPP). Zapuščinski postopek pa sodi po svoji naravi v nepravdni postopek (drugi odstavek 1. člena zakona o nepravdnem postopku - ZNP), v tem postopku pa revizija načeloma ni dovoljena (34. člen ZNP) in ker je ZD, kot rečeno, niti ne omenja, se pokaže, da revizija v zapuščinskem postopku ni dovoljena.