TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov odgovora na revizijo se zavrne.

Odločilnega pomena za razrešitev takega spora so bile predvsem ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da je tožnik podal zahtevo za prodajo stanovanja kot ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice to je očeta B. in da je zahtevo za odkup utemeljil s pismeno privolitvijo imetnika stanovanjske pravice za nakup stanovanja z dne 5.11.1991, ki jo je izdal in podpisal kot imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju B. H.. Navedena ugotovitev kaže, da je tožnik zahtevo za prodajo stanovanja oprl na navedeno dejansko podlago (kar je tudi odločilno). Iz ugotovitev istih sodišč pa dalje izhaja, da je toženka tožnikovo zahtevo za prodajo stanovanja zavrnila, ker je ugotovila, da si je tožnikov oče kot bivši imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju izmere 57,91 m2 zgradil novo enodružinsko hišo izmere 97,77 m2, ki je tudi po presoji nižjih sodišč primerna za družino H. to je tožnikovega očeta, mater, tožnika in njegovega brata. Te ugotovitve pa predstavljajo drugi sklop odločilnih okolnosti za presojo spora po 128. členu SZ (pri čemer sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili še vrsto okoliščin, s katerimi sta utemeljili svojo odločitev, med drugim, da tožnik ni bil imetnik stanovanjske pravice ampak njegov oče).

Pravna presoja navedenih odločilnih okoliščin pripelje tudi po presoji revizijskega sodišča do zaključka, da je toženka upravičeno (utemeljeno) zavrnila tožnikovo zahtevo za prodajo stanovanja, ker mu spornega stanovanja ni bila dolžna prodati glede na to, da je bilo tožnikovemu očetu mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov v skladu z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih (predvsem 60. člena).