TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Pogodba o ari je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, akcesoren pravni posel (1. odst. 79. člena ZOR). To pomeni, da če ni veljavno sklenjena glavna pogodba, je neveljaven tudi dogovor o ari. Ta sam zase torej nima pravne veljave, temveč le v povezavi z veljavno glavno - prodajno pogodbo. Ker je toženec tožnici v spornem primeru hotel prodati stavbni zemljišči - torej nepremičnini, bi morala biti prodajna pogodba, da bi bila veljavna, sklenjena v pisni obliki (5. člen Zakona o prometu z nepremičninami - Ur. l. SRS 19/76 in 42/86) ali pa bi morala biti ustno sklenjena pogodba dejansko realizirana z izročitvijo zemljišč na eni strani in plačilom kupnine ne drugi strani (določilo 1. odst. 70. člena ZOR v zvezi s cit. določilom Zakona o prometu z nepremičninami). Pisna prodajna pogodba v spornem primeru ni bila sklenjena, saj se stranki v pogodbi o ari z dne 19.9.1990 nista dogovorili o enem bistvenih elementov prodajne pogodbe - ceni (dejanske ugotovitve obeh sodišč). Da bi bila med pravdnima strankama sklenjena in realizirana ustna kupna pogodba za sporni gradbeni parceli pa je tudi izključeno na podlagi dejanskih ugotovitev obeh sodišč. Ker pogodbi o ari, sklenjeni med pravdnima strankama dne 19.9.1990, ni sledila sklenitev prodajne pogodbe, je dogovor strank o ari neveljaven in mora toženec tožnici vrniti znesek prejete are (določilo 104. in 214. člena ZOR).