Nalaganje dokumenta...
Zakon o notariatu (uradno prečiščeno besedilo) (ZN-UPB3)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 2-65/2007, stran 124 DATUM OBJAVE: 9.1.2007
RS 2-65/2007
65. Zakon o notariatu (uradno prečiščeno besedilo) (ZN-UPB3)
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o notariatu, ki obsega:
-
Zakon o notariatu – ZN (Uradni list RS, št. 13/94 z dne 10. 3. 1994),
-
Zakon o spremembi Zakona o notariatu – ZN-A (Uradni list RS, št. 48/94 z dne 5. 8. 1994), in
-
Zakon o spremembah Zakona o notariatu – ZN-B (Uradni list RS, št. 82/94 z dne 30. 12. 1994),
-
Obligacijski zakonik – OZ (Uradni list RS, št. 83/01 z dne 25. 10. 2001),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu – ZN-C (Uradni list RS, št. 73/04 z dne 5. 7. 2004),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu – ZN-D (Uradni list RS, št. 98/05 z dne 7. 11. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-C (Uradni list RS, št. 17/06 z dne 17. 2. 2006) in
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu – ZN-E (Uradni list RS, št. 115/06 z dne 10. 11. 2006).
740-01/92-3/47
Ljubljana, dne 20. decembra 2006
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.
Z A K O N
O NOTARIATU
uradno prečiščeno besedilo
(ZN-UPB3)
O NOTARIATU
uradno prečiščeno besedilo
(ZN-UPB3)
I. POGLAVJE TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Notariat je javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon.
Notariat opravljajo notarji in notarke (v nadaljnjem besedilu: notarji), imenovani po tem zakonu, kot svoboden poklic.
Notarji opravljajo svojo poklicno dejavnost osebno, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.
Pravice in dolžnosti notarjev ureja ta zakon.
2. člen
Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah tega zakona javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice; prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom; opravljajo vse oblike alternativnega reševanja sporov; izvajajo po nalogu sodišč opravila, ki se jim lahko odstopijo po zakonu in izvajajo druga opravila, za katera jih pooblašča zakon.
Prihodki notarjev kot oseb javnega zaupanja so javni za potrebe varovanja ugleda notariata kot javne službe in za zagotavljanje zaupanja strank glede delovanja notariata kot javne službe. Poleg prihodka notarja so javni tudi njegovo ime in priimek ter naslov sedeža notarske pisarne. Podatke iz prejšnjih stavkov brezplačno posreduje javnosti Notarska zbornica Slovenije, ki jih pridobi od notarjev.
3. člen
Notarske listine so: notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila.
Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene v tem zakonu.
4. člen
Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla.
5. člen
Notar sme na zahtevo strank sestavljati tudi zasebne listine. V nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornih stvareh pred drugimi državnimi organi sme zastopati stranke kot pooblaščenec, če so zadeve v neposredni zvezi s kakšno notarsko listino, sestavljeno pri njem.
Kadar opravlja zadeve iz prejšnjega odstavka, ima notar pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik.
Notar ne sme zastopati stranke v postopku, v katerem se v celoti ali deloma izpodbija listina, pravni posel ali drugo dejanje, pri katerem je sodeloval kot notar v smislu 2. člena tega zakona.
5.a člen
Za potrebe notarskih storitev je notar dolžan sam pridobiti podatke oziroma dokazila o podatkih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, in teh podatkov oziroma dokazil ne sme zahtevati od strank. Organi in nosilci javnih pooblastil so zahtevane podatke notarjem dolžni posredovati brezplačno.
Za pridobitev osebnih podatkov in podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, mora notar pridobiti pisno privolitev stranke, na katero se podatki nanašajo. Notar mora na možnost, da podatke pridobi sam, stranko posebej opozoriti in ji ponuditi v podpis privolitev iz tega odstavka.
6. člen
Notar mora svoje delo opravljati pošteno, vestno in v skladu s predpisi.
Notar odgovarja stranki za škodo, povzročeno s kršitvijo dolžnosti ali pooblastil, določenih s tem zakonom.
Notar sme odkloniti opravljanje zadev iz 2. člena tega zakona samo iz razlogov, navedenih v tem zakonu.
7. člen
Ob pogoju vzajemnosti ima notarska listina, izdana v tuji državi, v Republiki Sloveniji enako pravno veljavo kot notarska listina, izdana po tem zakonu.
Če ni določeno kaj drugega, je pod pogojem iz prejšnjega odstavka tuji notarski zapis v Republiki Sloveniji izvršljiv neposredno, če se nanaša na pravice, ki niso v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, in če vsebuje vse elemente, ki so za izvršljivost potrebni po tem zakonu.
II. POGLAVJE IMENOVANJE IN RAZREŠITEV NOTARJEV
8. člen
Za notarja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da je državljan Republike Slovenije,
2.
da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3.
da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,
4.
da je opravil pravniški državni izpit,
5.
da ima pet let praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, od tega najmanj eno leto pri notarju, na sodišču, pri odvetniku, na državnem tožilstvu ali pri državnem pravobranilstvu,
6.
da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata,
7.
da aktivno obvlada slovenski jezik,
8.
da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata,
9.
da še ni dopolnil 64 let.
Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je, ob pogoju pravne in dejanske vzajemnosti, lahko imenovan za notarja tudi tuj državljan, ki izpolnjuje ostale pogoje iz prejšnjega odstavka.
Šteje se, da pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki je pravniško delo opravljala pri notarju, sodišču, odvetniku oziroma organu s funkcijami državnega pravobranilstva v tuji državi, če je takšno delo koristno za usposobljenost, ki jo zahteva opravljanje notariata v Republiki Sloveniji.
Šteje se, da pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki je redni ali izredni profesor civilnega prava.
Pogoja iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da notarskega poklica ne bo opravljal strokovno, pošteno ali da kot notar ne bo varoval ugleda notarskega poklica ter nepristranskosti, ali kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje notariata, dokler se kazenska sankcija po zakonu ne izbriše.
9. člen
Z notariatom je nezdružljivo opravljanje odvetništva ali katerekoli plačane službe oziroma funkcije.
Notarju ni dovoljeno opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata, ali zaradi katerih bi bilo lahko okrnjeno zaupanje v notarjevo nepristranskost oziroma v verodostojnost po njem izdanih listin.
Določbi prvega in drugega odstavka tega člena veljata tudi za notarske pomočnike iz 100. člena tega zakona.
10. člen
Notarja imenuje na prosto notarsko mesto minister, pristojen za pravosodje. Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije o prijavljenih kandidatih, ki pa zanj ni zavezujoče. Notarska zbornica Slovenija lahko poda mnenje o prijavljenih kandidatih v 30 dneh.
Razpis prostega notarskega mesta objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vloge za imenovanje na razpisano prosto notarsko mesto se vložijo pri ministrstvu.
Z nepopolnimi in prepozno vloženimi prijavami se ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
Prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, ministrstvo zavrne po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Minister, pristojen za pravosodje, lahko imenuje notarja na prosto mesto v drugem kraju brez razpisa. Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije, ki pa zanj ni zavezujoče. Notarska zbornica Slovenija lahko poda mnenje o prijavljenih kandidatih v 30 dneh.
Zoper odločbo o imenovanju notarja ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
Tožba v sporu iz prejšnjega odstavka se vloži v petnajstih dneh od vročitve odločbe.
O tožbi iz prejšnjega odstavka odloči sodišče v postopku na prvi stopnji najkasneje v tridesetih dneh od njene vložitve, na drugi stopnji pa najkasneje v tridesetih dneh od prejema pritožbe.
Postopek imenovanja na prosto notarsko mesto se prekine do pravnomočnosti sodne odločbe.
10.a člen
Minister, pristojen za pravosodje, opravi izbiro izmed kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje.
Izbira iz prejšnjega odstavka se opravi po izvedenem izbirnem postopku, v katerem se preveri strokovna usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona.
Izbirni postopek iz prejšnjega odstavka opravijo člani komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za pravosodje. Člani komisije morajo imeti opravljen pravniški državni izpit in najmanj pet let izkušenj na pravniških delih.
Izbirni postopek iz drugega odstavka tega člena se opravi s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom.
Člani komisije iz tretjega odstavka tega člena najkasneje v sedmih dneh po opravljenem izbirnem postopku ministru, pristojnemu za pravosodje, posredujejo svoje mnenje o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena.
Ustni razgovor iz četrtega odstavka tega člena lahko s kandidati za imenovanje na notarsko mesto opravi tudi minister, pristojen za pravosodje.
11. člen
Število in sedeže notarskih mest določi ministrstvo tako, da pride najmanj eno notarsko mesto na območje okrajnega sodišča. Na območjih z večjo koncentracijo prebivalstva ter intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem se glede na obseg notarskega poslovanja določi število notarskih mest tako, da pride najmanj po en notar na vsakih dvajset tisoč prebivalcev.
12. člen
Notar sme opravljati svoje poslovanje za vse območje Republike Slovenije.
Sodišča smejo nalagati opravljanje zadev v smislu 2. člena tega zakona samo notarjem, ki imajo sedež na njihovem območju; če je teh več, pa po času naloga sodišča, upoštevaje abecedni red priimkov notarjev.
Notarske zapise pravnih poslov o ustanovitvi hipoteke in zemljiškega dolga na nepremičninah sestavi notar, ki ima sedež notarske pisarne na območju okrajnega sodišča, ki je pristojno za vpis hipoteke in zemljiškega dolga v zemljiško knjigo. Če je predmet obremenitve s hipoteko ali zemljiškim dolgom več nepremičnin, ki so vpisane v zemljiških knjigah večih sodišč, je pristojen notar s sedežem pisarne na območju tistega okrajnega sodišča, pri katerem je zemljiška knjiga, v katero je vpisana glavna nepremičnina. Pogoj iz tega odstavka izpolnjuje tudi notar, ki mu je v skladu z drugim odstavkom 20. člena tega zakona dovoljeno opravljanje poslovanja zunaj sedeža notarske pisarne.
Če notar zaradi omejitve poslovanja iz 22. člena tega zakona v posamezni zadevi ne sme poslovati, je za sestavo notarskega zapisa iz prejšnjega odstavka tega člena pristojen notar, ki ga določi predsednik Notarske zbornice Slovenije.
13. člen
Notar sestavlja notarske listine v slovenskem jeziku.
Na območjih, kjer je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina, sestavlja notarske listine, če stranka uporablja italijanski ali madžarski jezik, v obeh uradnih jezikih.
V tujem jeziku, ki ni uradni jezik, lahko sestavi notar listino na zahtevo stranke le, če izpolnjuje pogoje za sodnega tolmača in če je listina namenjena uporabi v tujini.
Če stranke oziroma drugi udeleženci pri sestavljanju listine iz prejšnjega odstavka ne razumejo jezika, v katerem je listina sestavljena, mora listina vsebovati klavzulo, da jim je bila njena vsebina v celoti prevedena. Prevaja notar ali, na zahtevo stranke, sodni tolmač.
14. člen
Notar mora skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren strankam po obligacijskih predpisih.
Minister, pristojen za pravosodje, določi najnižjo zavarovalno vsoto. Predlog glede višine zavarovalne vsote pošlje minister, pristojen za pravosodje, Notarski zbornici Slovenije, ki lahko v 30 dneh poda pripombe na predlog. Minister, pristojen za pravosodje, na pripombe ni vezan.
Notar je dolžan zavarovalno pogodbo iz prvega odstavka tega člena v 30 dneh uskladiti z zavarovalno vsoto iz prejšnjega odstavka.
15. člen
Pred prisego si mora notar priskrbeti pečat in žig. Pečat in žig morata vsebovati grb Republike Slovenije, ime in priimek notarja, naziv notarskega mesta in ime kraja, v katerem ima notar sedež.
Odtis pečata in žiga iz prejšnjega odstavka ter notarjev podpis overi predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega ima notar sedež. Overjena odtisa pečata in žiga ter overjeni notarjev podpis deponira predsednik sodišča pri Notarski zbornici Slovenije.
Za potrebe elektronske sestave listin iz 2. člena tega zakona si mora notar pred prisego priskrbeti varen elektronski podpis kot notarski elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom v skladu s tretjim odstavkom 38.a člena tega zakona. Zahtevo za izstavitev kvalificiranega potrdila in izkaznice za notarski elektronski podpis je treba predložiti Notarski zbornici Slovenije. S prenehanjem notarske službe ali ob suspenzu preneha tudi pooblastilo za uporabo elektronskega notarskega podpisa. Notar mora izkaznico vrniti Notarski zbornici Slovenije in zahtevati preklic kvalificiranega potrdila.
16. člen
Potem, ko so opravljena dejanja iz 14. in 15. člena tega zakona, izreče notar prisego pred predsednikom višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta, na katero je notar imenovan.
Prisega se glasi: "Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in notariat opravljal vestno, pošteno in nepristransko."
17. člen
Notarska zbornica Slovenije določi in objavi datum nastopa poslovanja notarja v Uradnem listu Republike Slovenije potem, ko prejme kopijo zapisnika o prisegi.
18. člen
Notar, ki je bil imenovan na notarsko mesto v drugem kraju, nastopi poslovanje na tem mestu potem, ko so izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona in ko Notarska zbornica Slovenije objavi začetek njegovega poslovanja na tem notarskem mestu v smislu prejšnjega člena.
19. člen
Notar se razreši:
1.
če pisno izjavi, da ne želi več opravljati notariata;
2.
če sprejme plačano službo oziroma funkcijo ali se vpiše v imenik odvetnikov (9. člen);
3.
če je obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen;
4.
če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja notariata;
5.
če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata;
6.
če brez utemeljenega razloga ne začne poslovati z dnem, ki je določen kot začetek nastopa poslovanja (17. člen);
7.
če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje notariata;
8.
če je disciplinsko kaznovan z ukrepom odvzema pravice opravljati notariat;
9.
z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starosti.
Razrešitveni razlog iz prejšnjega odstavka nastopi v primeru iz:
-
1. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko pisna izjava prispe k ministrstvu ali z dnem, navedenim v pisni izjavi,
-
2. točke prejšnjega odstavka z dnem nastopa službe oziroma funkcije oziroma z dnem vpisa v imenik odvetnikov,
-
3. in 4. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo sodbe,
-
5. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko to ugotovi Notarska zbornica Slovenije ali ministrstvo,
-
6. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko bi moral začeti poslovati,
-
7. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko to ugotovi Notarska zbornica Slovenije ali ministrstvo,
-
8. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo odločbe disciplinskega organa,
-
9. točke prejšnjega odstavka z dnem upokojitve oziroma z iztekom leta, v katerem je notar dopolnil starost 70 let.
O nastopu razrešitvenega razloga iz 1., 2., 5., 6., 7. in 9. točke prvega odstavka tega člena obvesti Notarska zbornica Slovenije ministrstvo takoj, ko zanj zve, o nastopu razrešitvenega razloga iz 3., 4. in 8. točke pa ga obvesti sodišče oziroma disciplinska komisija, ki je sodbo oziroma odločbo izdala.
Obstoj razrešitvenih razlogov iz 2., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka tega člena lahko ugotovi tudi ministrstvo pri izvajanju pristojnosti po določbah tega zakona.
Odločbo o razrešitvi notarja izda minister, pristojen za pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
Tožba v sporu iz prejšnjega odstavka se vloži v petnajstih dneh od vročitve odločbe.
O tožbi iz prejšnjega odstavka mora sodišče odločiti v postopku na prvi stopnji najkasneje v tridesetih dneh od njene vložitve, na drugi stopnji pa najkasneje v tridesetih dneh od prejema pritožbe.
III. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOČBE O NOTARSKEM POSLOVANJU
20. člen
Notar mora imeti svojo pisarno v kraju, kjer je sedež njegovega notarskega mesta.
Notarska zbornica Slovenije lahko dovoli notarju periodično opravljanje poslovanja zunaj sedeža notarskega mesta, če tako narekujejo potrebe prebivalstva.
Uradne ure notarskih pisarn predpiše minister, pristojen za pravosodje.
Notar lahko na predlog stranke opravi uradno dejanje zunaj časa, določenega s predpisom iz prejšnjega odstavka, kot tudi ob praznikih ali dela prostih dnevih.
21. člen
Notar ne sme začeti poslovati pred dnem, ki je objavljen kot dan začetka njegovega poslovanja.
Notar, ki je nastopil poslovanje na novem notarskem mestu, mora z istim dnem prenehati poslovati na prejšnjem notarskem mestu.
22. člen
Notar ne sme sestavljati listin, iz katerih neposredno izhajajo pravice ali obveznosti zanj, za njegovega zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski življenjski skupnosti, za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu pa do drugega kolena, ali za osebe, katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik kakšnega udeleženca ali njegov pooblaščenec.
Notarska listina, sestavljena v nasprotju s prejšnjim členom ali prvim odstavkom tega člena, nima pravnih učinkov javne listine.
23. člen
Notar ne sme opravljati zadev iz 2. člena tega zakona v poslih, ki so po zakonu nedopustni ali o katerih sumi, da jih stranke sklepajo samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovale tretjo osebo.
Prav tako notar ne sme poslovati z osebo, o kateri ve, da zaradi mladoletnosti ali iz drugega zakonskega razloga ni sposobna skleniti pravnega posla.
24. člen
Notar odkloni poslovanje v primerih, ki jih določa ta zakon.
O utemeljenosti odklonitve poslovanja na predlog stranke odloči Notarska zbornica Slovenije. Notar mora Notarski zbornici Slovenije na njeno zahtevo posredovati pisno pojasnilo o razlogih za odklonitev poslovanja.
Organ Notarske zbornice Slovenije, ki v skladu z njenim statutom odloča o utemeljenosti notarjeve odklonitve poslovanja, mora o tem odločiti v osmih dneh od prejema predloga.
Zoper odločbo Notarske zbornice Slovenije ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
24.a člen
Če notar pri sestavi listine o pravnem poslu ali pri overitvi podpisa na listini o pravnem poslu ugotovi, da zastopnik ni upravičen za zastopanje stranke pri sklenitvi pravnega posla ali, da so interesi zastopnika v nasprotju z interesi zastopane stranke, mora udeležence notarskega opravila na to opozoriti ter jih poučiti o posledicah tako sklenjenega pravnega posla.
Če udeleženci vztrajajo pri zahtevi za sestavo notarske listine, mora notar zahtevi ugoditi ter na listini navesti, s kakšnimi pomanjkljivostmi in pravnimi posledicami je udeležence seznanil. Če udeleženci takšni zaznambi nasprotujejo, mora notar sestavo notarske listine odkloniti.
25. člen
Notar mora varovati kot tajnost podatke o osebah, dejstvih oziroma pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarski zapis, kolikor iz volje strank ali vsebine pravnega posla ne izhaja kaj drugega.
Predpisi o sodnih in upravnih postopkih določajo, kdaj in v kakšnem obsegu je notar dolžan dati podatke iz prejšnjega odstavka sodišču ali drugemu državnemu organu.
Dolžnost iz prvega odstavka tega člena veže tudi osebe, zaposlene pri notarju.
26. člen
Preiskava ali zaseg listin, ki so v hrambi pri notarju, ter denarja in vrednostnih papirjev, ki jih je notar prevzel zaradi predaje tretji osebi, kakor tudi notarjevih poslovnih knjig in drugih dokumentov notarske pisarne je dovoljena samo glede listin in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi, izdani v kazenskem postopku.
Pri preiskavi notarske pisarne mora biti navzoč predstavnik Notarske zbornice Slovenije.
27. člen
Notar ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden proti njemu zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju notariata, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov višjega sodišča, na območju katerega se vodi postopek.
O odreditvi pripora sodišče obvesti Notarsko zbornico Slovenije.
28. člen
Pečat in žig iz 15. člena tega zakona sme notar uporabljati samo za dejanja, ki jih je opravil med poslovanjem.
Pečat in žig mora skrbno varovati pred dostopnostjo tretjim osebam. Če notarju pečat ali žig izgine ali ga izgubi, mora o tem brez odlašanja obvestiti Notarsko zbornico Slovenije.
Novi pečat in žig, ki se morata po obliki razlikovati od prejšnjih, notar lahko uporablja po overitvi odtisov po drugem odstavku 15. člena tega zakona.
Enako velja, če je treba spremeniti vsebino pečata in žiga zaradi spremembe notarjevega imena ali sedeža.
Če se prejšnji pečat ali žig najde ali spremeni, ga mora notar predati Notarski zbornici Slovenije, ki ga komisijsko uniči.
Če notar spremeni podpis, ga sme uporabljati šele potem, ko je overitev novega podpisa deponirana po drugem odstavku 15. člena tega zakona.
Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za elektronski podpis in žig.
29. člen
V notarski listini mora notar verno in popolno zapisati izjave, podane pred njim, oziroma dejstva, ki jih je neposredno zaznal.
30. člen
Če je pri sestavljanju notarske listine sodeloval drugi notar, je enako odgovoren za spoštovanje predpisov.
V primeru iz prejšnjega odstavka vodi poslovanje tisti notar, na katerega so se obrnile za sestavo listine stranke. Ta notar listino sestavi, podpiše, pečati in hrani. Po določbah tega zakona o podpisih jo podpiše tudi drugi notar.
31. člen
Notarske listine so lahko v fizični ali elektronski obliki.
Notarske listine v fizični obliki morajo biti pisane na papir, ki glede formata in kakovosti ustreza standardom, določenim z aktom Notarske zbornice Slovenije. Notarske listine v fizični obliki smejo biti ročno izpisane s trajno obstojnim črnilom ali z napravami za pisanje besedil, ki omogočajo trajno obstojen zapis. Uporaba drugih postopkov zapisovanja je dovoljena le, če zagotavljajo enake značilnosti kot natipkana listina.
Notarske listine v elektronski obliki morajo izpolnjevati pogoje za zapis in hrambo podatkov v elektronski obliki glede nespremenljivosti, verodostojnosti in zanesljivosti shranjevanja, ki so določeni z zakonom.
32. člen
Prazna mesta v notarski listini v fizični obliki morajo biti izpolnjena s črtami.
Notarska listina v fizični in elektronski obliki se mora označiti z oznako in številko vpisnika, pod katero je vpisana. Če obsega notarska listina v fizični obliki več strani, se morajo te označiti z zaporednimi številkami.
Zneski, datumi in druge številčne oznake v notarski listini v fizični ali elektronski obliki morajo biti izpisani tudi z besedami, razen številčnih oznak zemljiškoknjižnih vložkov oziroma parcel ter uradnih listov oziroma posameznih določb zakona ali drugega predpisa, na katerega se sklicuje listina.
33. člen
V notarski listini v fizični obliki ne sme biti besed ali znakov nad začetkom besedila, med vrsticami ali ob robu besedila. Vsaka beseda, znak ali podpis, ki se nahaja nad, ob ali med vrsticami besedila, se šteje za neobstoječ.
34. člen
V notarski listini v fizični obliki se ne sme ničesar izbrisati. Če je treba del besedila prečrtati, mora biti to storjeno tako, da prečrtani tekst ostane čitljiv.
Če je treba besedilo v listini v fizični obliki spremeniti ali ga dopolniti, se sme to storiti na koncu listine v fizični obliki, s tem da mora biti nedvoumno označeno, na kateri del besedila listine v fizični obliki se sprememba ali dostavek nanaša. Prav tako morata biti na koncu označena mesto in obseg besedila, ki je bilo črtano v smislu prejšnjega odstavka.
35. člen
Če obsega notarska listina v fizični obliki več pol, morajo biti vse pole prešite z jamstvenikom, oba konca le-tega pa na zadnji strani pritrjena s pečatnim voskom ali lepilnim trakom, pritrditev pa zavarovana z notarskim žigom oziroma pečatom. Enako velja za listine, ki morajo biti po zakonu ali drugem predpisu priložene javni listini.
Če pooblastil in drugih prilog ni mogoče spojiti z notarsko listino v fizični obliki na način, določen v prejšnjem odstavku, morajo biti opremljene z zaznamkom, da so priloge, in poslovno številko listine. Število in vrsta takih prilog se zapiše na koncu notarske listine v fizični obliki pred podpisi.
36. člen
Vsako stran notarske listine v fizični obliki parafirajo udeleženci in notar, ki je listino v fizični obliki sestavil.
Če udeleženec ne zna ali ne more pisati, parafirata namesto njega strani priči iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona.
Parafe ne smejo segati v besedilo listine v fizični obliki.
37. člen
Notarsko listino v fizični obliki na koncu lastnoročno podpiše notar, ki jo je sestavil, poleg podpisa pa pritisne svoj pečat ali žig.
Poleg notarja podpišejo na koncu listino v fizični obliki udeleženci. Priče jo podpišejo, če je njihovo sodelovanje pri sestavi listine po zakonu potrebno.
Če udeleženec ne zna ali ne more pisati, mora biti to v listini zapisano. V tem primeru morata pri sestavi listine sodelovati dve pismeni priči ali drugi notar, pred katerimi postavi udeleženec na listino svoj ročni znak, kar potrdita priči oziroma drugi notar s svojim podpisom.
Priči iz prejšnjega odstavka izbere udeleženec.
38. člen
Če na notarski listini v fizični obliki ni podpisa in pečata ali žiga notarja oziroma na notarski listini v elektronski obliki ni varnega elektronskega podpisa overjenega s kvalificiranim potrdilom notarja, ki je listino sestavil, takšna listina nima pravnega učinka javne listine.
Posledice ostalih kršitev določb 31. do 37. člena tega zakona za verodostojnost notarske listine oceni sodišče, če ta zakon ne določa drugače.
38.a člen
Notarsko listino v elektronski obliki elektronsko podpišejo udeleženec ter priče, kadar je njihova udeležba potrebna, z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Tako podpisano listino podpiše notar z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Nato doda notar listini časovni žig. Tako podpisana listina je enakovredna notarski listini z lastnoročnim podpisom in žigom ali pečatom notarja in ima zato enako veljavnost.
Notarska zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, in ministrom, pristojnim za javno upravo, izmed overiteljev, ki izdajajo kvalificirana potrdila, določi seznam overiteljev, ki ta potrdila izdajajo notarjem. Overitelji iz seznama vodijo evidenco izdanih kvalificiranih potrdil notarjem ločeno od drugih kvalificiranih potrdil.
IV. POGLAVJE POSEBNE DOLOČBE O NOTARSKEM POSLOVANJU
P r v i o d d e l e k
Način sestavljanja notarskih listin
39. člen
Preden začne notar sestavljati notarsko listino, mora ugotoviti osebno istovetnost strank in drugih udeležencev.
Osebno istovetnost ugotavlja na podlagi uradnih dokumentov (osebne izkaznice, potnega lista) oziroma če to ni mogoče, na kakršenkoli drug način, po katerem je istovetnost udeleženca mogoče nedvomno izkazati.
Pri elektronskih listinah se istovetnost ugotavlja na podlagi kvalificiranega potrdila.
Način ugotovitve istovetnosti oseb, udeleženih pri sestavi notarske listine, mora biti vselej naveden v listini.
40. člen
Če je stranka gluha ali nema, mora notar zagotoviti, da ji je vsebina notarske listine v celoti znana in razumljiva.
Če je pri sestavljanju listine udeležena gluha ali nema stranka, ki ne zna brati, mora pri sestavljanju listine razen zapisnih prič sodelovati tudi oseba njenega zaupanja, ki je sposobna stranki podati celotno vsebino listine.
Okoliščine iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena mora notar zabeležiti v listini z navedbo o tem, na kakšen način je bila stranki vsebina listine predočena.
41. člen
Notarsko listino morajo stranke in drugi udeleženci podpisati vpričo notarja.
Če je listina podpisana brez prisotnosti notarja, mora oseba, ki jo je podpisala, podpis potrditi vpričo notarja kot lastnoročen. To potrdilo mora biti zapisano v listini, preden jo podpiše notar.
42. člen
Notar mora pred sestavo notarske listine strankam na razumljiv način opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla ali izjave volje, ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje. Notar mora stranke opozoriti tudi na morebitne druge okoliščine v zvezi z nameravanim pravnim poslom, če jih pozna, razen podatkov, ki jih je notar v skladu s 25. členom tega zakona dolžan varovati kot tajnost. Stranke mora tudi odvračati od nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav ter jih izrecno opozoriti na možne pravne posledice takšnih izjav. Če stranke pri svojih izjavah vztrajajo, jih mora vnesti v notarsko listino, ob tem pa navesti tudi opozorila, dana strankam v zvezi z njimi.
D r u g i o d d e l e k
Notarski zapisi o pravnih poslih
1. Vsebina notarskega zapisa
43. člen
1. Vsebina notarskega zapisa
Notarski zapis mora vsebovati:
1.
priimek in ime notarja, navedbo, da nastopa kot notar, in njegov sedež;
2.
priimek in ime, rojstne podatke in prebivališče udeležencev pravnega posla, njihovih pooblaščencev, zapisnih prič in tolmačev; če so udeleženci pravnega posla pravne osebe, pa njihovo ime in sedež ter ime in priimek predstavnika ali pooblaščenca;
3.
navedbo o načinu ugotovitve istovetnosti oseb iz prejšnje točke;
4.
vsebino pravnega posla, navedbo pooblastil ali prilog;
5.
navedbo, da je notar udeležencem notarski zapis prebral in da so udeleženci notarski zapis odobrili;
6.
datum, uro in kraj sestave notarskega zapisa;
7.
podpise oseb, navedenih v 1. in 2. točki, ter pečat ali žig notarja, ki je sestavil notarski zapis.
Notar je dolžan pred sestavo notarskega zapisa stranke pozvati, da predložijo morebitne listine, ki predstavljajo del celovitega pravnega posla ali več pravnih poslov med istimi strankami, ki zasledujejo enak poslovni namen kot pravni posel, ki bi bil zapisan v notarskem zapisu ali so z njim v drugačni pravni povezavi (povezani pravni posli).
Če stranke predložijo listine iz prejšnjega odstavka ali če notar na drug način ugotovi, da gre za povezane pravne posle, mora stranke posebej opozoriti na pravne posledice tako povezanih poslov.
Prepisi listin iz drugega odstavka tega člena, ki jih predložijo udeleženci pravnega posla ali s katerimi razpolaga notar, se priložijo notarskemu zapisu.
Če notar ugotovi, da listine o povezanih pravnih poslih obstajajo, udeleženci pa zavrnejo predložitev teh listin, mora notar sestavo notarskega zapisa odkloniti.
Če je pri sestavljanju notarskega zapisa sodeloval eden ali več drugih notarjev, mora vsebovati zapis podatke iz 1. točke prvega odstavka tega člena tudi o tem notarju ter njegov podpis.
Če se notarski zapis pozneje dopolni, popravi ali spremeni z drugim notarskim zapisom, se mora to zabeležiti v obliki uradnega zaznamka na izvirniku prejšnjega notarskega zapisa, oziroma če je ta izročen, na njegovem overjenem prepisu, ki ga hrani notar.
44. člen
Udeleženci smejo dodati notarskemu zapisu pooblastila in druge priloge v izvirniku ali prepisu. Le-te mora izdajatelj potrditi v notarskem zapisu, sicer ne dobijo večje verodostojnosti, kot bi jo imele sicer.
Priloge, ki jih udeleženci še niso podpisali in ki niso javne listine, morajo podpisati udeleženci, morebitne zapisne priče in notar.
45. člen
Notarski zapis, pri katerem niso upoštevane določbe 5. in 7. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, nima pravnega učinka javne listine.
Sodišče oceni glede na okoliščine primera, koliko kršitve določb od 1. do 4. in 6. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona ukinjajo ali zmanjšujejo verodostojnost notarskega zapisa.
46. člen
Notarska oporoka, ki jo v obliki notarskega zapisa notar sestavi po ustni izjavi oporočitelja ali na podlagi oporočiteljeve že napisane izjave poslednje volje, ki jo notarju v potrditev predloži oporočitelj, ima enake pravne učinke kot sodna oporoka.
Oporočitelju mora notar izdati potrdilo o tem, da se pri notarju hrani njegova oporoka.
Oporoke ni mogoče napraviti v elektronski obliki.
47. člen
V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni naslednji pravni posli:
1.
pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema,
2.
pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost,
3.
sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju,
4.
drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.
48. člen
Pravni posli iz prejšnjega člena, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, so nični.
2. Potrjevanje zasebnih listin
49. člen
Udeleženci pravnega posla lahko potrdijo listino o pravnem poslu pri notarju. Tako potrjena listina o pravnem poslu ima lastnost notarskega zapisa in je pod pogoji, določenimi v 4. členu tega zakona, neposredno izvršljiva.
Listino, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in listino, na podlagi katere se pridobi lastninska ali kakšna druga stvarna pravica na nepremičnini, sme notar potrditi samo, če listino sestavi notar ali odvetnik.
Sestavljavec listine iz prejšnjega odstavka mora listino podpisati in žigosati s svojim žigom.