Nalaganje dokumenta...
Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (uradno prečiščeno besedilo) (ZISDU-1-UPB1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 26-890/2005, stran 2370 DATUM OBJAVE: 15.3.2005
RS 26-890/2005
890. Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (uradno prečiščeno besedilo) (ZISDU-1-UPB1)
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. januarja 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki obsega:
-
Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje – ZISDU-1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
-
Avtentično razlago prvega odstavka 137. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje – ORZISDU137 (Uradni list RS, št. 32/04 z dne 2. 4. 2004) in
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje – ZISDU-1A (Uradni list RS, št. 42/04 z dne 23. 4. 2004).
412-01/92-4/30
Ljubljana, dne 26. januarja 2005.
EPA 13-IV
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr.med. l. r.
Z A K O N
O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE
(uradno prečiščeno besedilo)
(ZISDU-1-UPB1)
1. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Vsebina zakona
Zakon določa pogoje za ustanovitev investicijskih skladov in družb za upravljanje ter ureja način in nadzor njihovega poslovanja, pogoje prodaje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, vrste storitev ki jih druge osebe opravljajo za investicijske sklade in pogoje ter način opravljanja teh storitev, kakor tudi nadzor in pogoje upravljanja pokojninskih vzajemnih skladov.
2. člen
Investicijski sklad
(1)
Investicijski sklad je podjem, katerega edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev fizičnih in pravnih oseb in nalaganje teh sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj.
(2)
Investicijski sklad se lahko oblikuje kot vzajemni sklad oziroma ustanovi kot investicijska družba.
(3)
Zbiranje denarnih sredstev z namenom iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno samo z javno prodajo enot premoženja vzajemnih skladov v skladu s tem zakonom in z javno prodajo delnic investicijskih družb v skladu s tem zakonom.
(4)
Nihče drug razen investicijskih skladov ne sme javno zbirati denarnih sredstev niti posredovati pri zbiranju oziroma kako drugače zagotavljati pogojev za zbiranje denarnih sredstev z namenom iz prvega odstavka tega člena.
(5)
Vlada Republike Slovenije spremeni tolarske zneske, določene v tem zakonu, če se za več kot 10 odstotkov spremeni razmerje tolarja proti EVRU po tečaju Banke Slovenije.
3. člen
Uporabljeni pojmi in kratice
(1)
Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
vrednostni papirji so vrednostni papirji po prvem in petem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 3. člena ZTVP-1;
2.
dolžniški vrednostni papirji so dolžniški vrednostni papirji po tretjem odstavku 3. člena ZTVP-1;
3.
tržni oziroma netržni vrednostni papirji so tržni oziroma netržni vrednostni papirji po četrtem odstavku 3. člena ZTVP-1;
4.
prva oziroma nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev je prva oziroma nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev po 4. členu ZTVP-1;
5.
izvedeni finančni instrumenti so izvedeni finančni instrumenti po prvem odstavku 6. člena ZTVP-1 in 7. točki prvega odstavka 64. člena tega zakona;
6.
standardizirani izvedeni finančni instrumenti so standardizirani izvedeni finančni instrumenti po drugem odstavku 6. člena ZTVP-1;
7.
nestandardizirani izvedeni finančni instrumenti so izvedeni finančni instrumenti, ki niso standardizirani, se z njimi ne trguje na organiziranem trgu oziroma se z njimi trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, ki jih lahko imetnik kadarkoli po pošteni vrednosti proda ali drugače odsvoji;
8.
organizirani trg vrednostnih papirjev je organizirani trg vrednostnih papirjev po 9. členu ZTVP-1;
9.
organizirani trg vrednostnih papirjev oziroma izvedenih finančnih instrumentov v državi članici, je organizirani trg v tej državi članici, ki je uvrščen na seznam iz tretjega odstavka 183. člena ZTVP-1;
10.
instrument denarnega trga je finančni instrument, s katerim se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev oziroma s katerim se običajno trguje na denarnem trgu, ki ima vrednost, ki se jo da kadarkoli natančno določiti in ki je likviden;
11.
likvidna sredstva so sredstva naložena v finančne instrumente in depozite iz prvega odstavka 64. člena tega zakona, ki jih lahko lastnik oziroma družba za upravljanje kadarkoli proti denarnemu plačilu odproda;
12.
dodatna likvidna sredstva so sredstva investicijskega sklada, ki niso vložena v posamezne oblike naložb investicijskega sklada, niso predmet naložbene politike in niso namenjena doseganju določenih naložbenih ciljev investicijskega sklada, temveč so namenjena predvsem za zagotavljanje zadostnih denarnih sredstev za pokrivanje izrednih in tekočih izdatkov investicijskega sklada ali pa se oblikujejo v primeru, kadar mora družba za upravljanje zaradi izredno neugodnih razmer na trgu finančnih instrumentov začasno prekiniti nalaganje sredstev investicijskih skladov na te trge;
13.
država članica je država, ki je članica Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije;
14.
tuja država je država, ki ni država članica;
15.
država članica OECD je država članica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj;
16.
oseba države članice je fizična oseba, ki ima bivališče na območju države članice, oziroma pravna oseba s sedežem na območju države članice;
17.
tuja oseba je oseba, ki ima sedež oziroma bivališče v tuji državi;
18.
dobro poučen vlagatelj je oseba iz drugega odstavka 7.a člena in vsaka fizična ali pravna oseba iz tretjega odstavka 7.a člena, ki jo družba za upravljanje obravnava kot dobro poučenega vlagatelja;
19.
Direktiva o investicijskih skladih je Direktiva Sveta Evropskih skupnosti 85/611/EEC, dopolnjena z direktivami 88/220/EC, 95/26/EC, 2000/64/EC, 2001/107/EC in 2001/108/EC;
20.
Agencija je Agencija za trg vrednostnih papirjev po ZTVP-1;
21.
Pooblaščena investicijska družba je investicijska družba ustanovljena skladno z določbami 126. člena ZISDU;
22.
Investicijska družba iz ZISDU je investicijska družba, ki je nastala skladno z določbami ZISDU s preoblikovanjem pooblaščene investicijske družbe;
23.
Investicijska družba je tista delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je:
a)
investicijska družba iz 6. poglavja tega zakona, ali
b)
investicijska družba, katere naložbe in poslovanje niso usklajene z določbami poglavja 4.3. tega zakona o naložbah investicijskega sklada in z določbami tega zakona o poslovanju investicijskega sklada in ki se bo v zakonskih rokih uskladila s temi določbami, in ki je v investicijsko družbo preoblikovana pooblaščena investicijska družba;
24.
Vzajemni sklad je:
a)
vzajemni sklad iz 5. poglavja tega zakona, ali
b)
vzajemni sklad, katerega naložbe in poslovanje niso usklajene z določbami poglavja 4.3. tega zakona o naložbah investicijskih skladov in z drugimi določbami tega zakona in ki se bo v zakonskih rokih uskladil s temi določbami, in ki je vzajemni sklad oblikovan na podlagi ZISDU;
25.
Indeksni investicijski sklad je investicijski sklad, katerega cilj naložbene politike je natančno posnemanje sestave določenega indeksa iz prvega odstavka 73. člena tega zakona in ki ima večino sredstev naloženih v vrednostne papirje oziroma finančne instrumente iz 64. člena tega zakona, ki sestavljajo navedeni indeks;
26.
Investicijski sklad denarnega trga je investicijski sklad, ki večino prihodkov realizira iz naložb in ima večino sredstev naloženih v instrumente denarnega trga iz 1., 2., 3. in 8. točke prvega odstavka 64. člena ter denarnih depozitih iz 6. točke prvega odstavka 64. člena tega zakona;
27.
Namenski investicijski sklad je investicijski sklad, katerega poslovanje je usklajeno z določbami tega zakona in katerega naložbena politika je usmerjena v nalaganje sredstev v določeno gospodarsko dejavnost, panogo (vejo), geografsko področje, v določeno vrsto vrednostnih papirjev ipd., pri čemer je družba za upravljanje takšnega investicijskega sklada specializirana za upravljanje s takšnimi vrstami naložb ali pa razpolaga s specialnim znanjem pri upravljanju s takšnimi naložbami;
28.
Sklad skladov je tisti investicijski sklad, katerega cilj naložbene politike je vlaganje sredstev pretežno v enote premoženja oziroma delnice drugih investicijskih skladov v skladu z določbami tega zakona;
29.
Trg institucionalnih vlagateljev je tisti trg nestandardiziranih izvedenih finančnih instrumentov, ki deluje redno in javno, je likviden, pregleden in uveljavljen, in ki udeležencem oziroma vlagateljem zagotavlja najmanj enako raven varnosti kot organizirani trg ter je uvrščen na seznam trgov iz petega odstavka 64. člena in iz 4. točke prvega odstavka 77. člena; udeleženci trga institucionalnih vlagateljev so lahko le tisti institucionalni vlagatelji, ki spadajo v eno od kategorij institucionalnih vlagateljev, ki jih določi Agencija in ki so predmet nadzora;
30.
Premoženje v upravljanju je premoženje, ki:
a)
ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov in za račun dobro poučenih vlagateljev,
b)
premoženje investicijskih skladov in dobro poučenih vlagateljev, ki ga je družba za upravljanje na podlagi pogodbe iz 5. člena tega zakona prenesla v upravljanje na drugega upravljavca;
premoženje v upravljanju ne vključuje premoženja, ki ga je družba za upravljanje na podlagi pogodbe iz 5. člena tega zakona pridobila v upravljanje od drugega upravljavca premoženja oziroma upravljavca investicijskega sklada;
31.
Vzajemni pokojninski sklad je vzajemni pokojninski sklad po 307. členu ZPIZ;
(2)
Posamezne kratice, uporabljene v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
ZBan je zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99, 102/2000 in 59/2001),
2.
ZGD je zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 54/99, 36/2000, 45/2001, 59/2001, 50/2002),
3.
ZPIZ-1 je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 81/2000, 124/2000, 52/2001, 109/2001 in 11/2002),
4.
ZPPSL je zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97, 52/99, 101/2001 in 42/2002),
5.
ZTVP-1 je zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99),
6.
ZZavar je zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/2000, 91/2000, 12/2001, 21/2002, 52/2002),
7.
ZISDU je zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94, 68/96, 25/97, 32/97, 10/98, 26/99, 56/99),
8.
ZPSPID je zakon o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 6/94, 68/96, 25/97, 32/97, 10/98, 26/99 in 56/99),
9.
ZNVP je zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 23/99).
4. člen
Družba za upravljanje in skrbnik
(1)
Družba za upravljanje je gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
(2)
Družba za upravljanje države članice je pravna oseba s sedežem v državi članici, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v skladu z Direktivo o investicijskih skladih.
(3)
Tuja družba za upravljanje je pravna oseba s sedežem v tuji državi, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa tuje države za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
(4)
Skrbnik je skrbnik premoženja investicijskega sklada ali vzajemnega prostovoljnega pokojninskega sklada ali kritnega premoženja pokojninske družbe in je lahko skrbniška banka ali druga finančna institucija, katere poslovanje ureja ZTVP-1 in katere glavna dejavnost so storitve v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji ter uveljavljanjem pravic iz teh vrednostnih papirjev na podlagi ZTVP-1, ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje skrbniških storitev in ki izpolnjuje pogoje iz poglavja 4.1. in 4.2. tega zakona ter katere poslovanje je predmet javnega nadzora s strani Agencije. Skrbniška banka je banka po prvem odstavku 2. člena ZBan oziroma podružnica banke države članice, ustanovljena na območju Republike Slovenije v skladu z ZBan, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev po tem zakonu.
5. člen
Storitve upravljanja investicijskih skladov
(1)
Storitve upravljanja investicijskih skladov obsegajo:
1.
upravljanje premoženja investicijskih skladov, in
2.
druge storitve upravljanja investicijskih skladov:
a)
trženje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov,
b)
administrativne storitve:
-
vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih poročil investicijskega sklada,
-
pravne storitve,
-
odnosi z vlagatelji,
-
vrednotenje premoženja, storitve cenitev,
-
pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi zahtevami,
-
poročanje in javno objavljanje informacij o poslovanju investicijskega sklada,
-
razdelitev dobička,
-
izdaja, unovčevanje in izplačevanje odkupnih vrednosti investicijskih kuponov in druge administrativne zadeve povezane z delovanjem vzajemnega sklada,
-
vodenje evidenc,
-
obračun in poravnave po pogodbah ter razpošiljanje potrdil o lastništvu delnic oziroma enot premoženja investicijskega sklada,
-
vodenje registra imetnikov enot vzajemnega sklada oziroma registra delničarjev investicijske družbe,
-
zagotavljanje pogojev za delovanje organov investicijske družbe in administrativne zadeve povezane z delovanjem investicijske družbe,
c)
druge storitve potrebne za učinkovito upravljanje premoženja investicijskih skladov.
(2)
Družba za upravljanje ne sme opravljati nobenih drugih storitev razen v prvem odstavku tega člena navedenih storitev upravljanja tistih investicijskih skladov, ki so predmet nadzora Agencije oziroma pristojnih organov države članice ali pristojnih organov tuje države s katerimi Agencija izmenjuje podatke in informacije na podlagi vzajemnosti.
(3)
Družba za upravljanje sme opravljati storitve iz 2. točke prvega odstavka tega člena in iz 8. člena tega zakona le, če opravlja tudi storitve iz prve točke prvega odstavka tega člena.
(4)
Storitve upravljanja investicijskih skladov lahko opravlja:
1.
družba za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Agencije,
2.
podružnica tuje družbe za upravljanje, ki je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Agencije,
3.
družba za upravljanje države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma ki je v skladu s tem zakonom pooblaščena neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov na območju Republike Slovenije.
(5)
Nihče drug razen oseb iz četrtega odstavka tega člena ne sme opravljati storitev upravljanja investicijskih skladov.
(6)
Prepoved iz petega odstavka tega člena in četrtega odstavka 2. člena tega zakona ne velja za osebe, ki jih družba za upravljanje iz četrtega odstavka tega člena pisno pooblasti, da v njenem imenu opravljajo posamezne storitve oziroma posle iz prvega odstavka tega člena.
(7)
Družba za upravljanje sklene pisno pogodbo z osebo iz šestega odstavka tega člena, s katero pogodbeni stranki podrobno opredelita medsebojne obveznosti, odgovornosti in pravice.
(8)
Če je predmet pogodbe prenos opravljanja storitev iz 1. točke prvega odstavka tega člena pogodba stopi v veljavo šele, ko da k pogodbi pisno soglasje skrbnik.
(9)
Skrbnik ne da soglasja k navedeni pogodbi, če oceni, da niso izpolnjeni pogoji iz 3. točke do vključno 10. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.
(10)
Če je predmet pogodbe prenos opravljanja posameznih storitev iz podtočke a 2. točke ter 4., 7., 8., 9. in 10. alinee podtočke b 2. točke prvega odstavka tega člena, se v pogodbi določi pravica skrbnika, da od osebe, na katero se prenaša opravljanje teh storitev, kadarkoli zahteva podatke in dokumente, ki jih potrebuje za ocenjevanje izpolnjevanja pogojev iz 3. točke do vključno 10. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona, ta pa ima obveznost skrbniku posredovati zahtevane podatke in dokumente.
6. člen
Prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja posameznih investicijskih skladov na drugo osebo
(1)
Družba za upravljanje iz četrtega odstavka 5. člena, lahko pisno pooblasti osebo iz šestega odstavka 5. člena, da v njenem imenu opravlja posamezne storitve iz prvega odstavka 5. člena le, če so izpolnjeni določeni pogoji:
1.
da družba za upravljanje obvesti Agencijo na način, z vsebino in v rokih, ki jih določi Agencija, o prenosu opravljanja posamezne storitve oziroma posla upravljanja premoženja investicijskih skladov, iz prvega odstavka 5. člena tega zakona, na podlagi pooblastila, na drugo osebo in ji predloži fotokopijo pogodbe iz sedmega odstavka 5. člena tega zakona, in
2.
da se ne zmanjša učinkovitost in možnost nadzora Agencije nad družbo za upravljanje, ki je s pooblastilom prenesla opravljanje posamezne storitve, posle upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo ter da Agencija lahko opravlja nadzor opravljanja teh storitev na enak način kot če bi te storitve opravljala družba za upravljanje neposredno, in
3.
da družba za upravljanje lahko, kljub prenosu opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo, deluje in upravlja te investicijske sklade v najboljšem interesu vlagateljev v te investicijske sklade, in
4.
da družba za upravljanje, s prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja posameznih investicijskih skladov na drugo osebo, poveča učinkovitost poslovanja in opravljanja posameznih poslov in to učinkovitost lahko v vsakem trenutku utemelji Agenciji, in
5.
da ta druga oseba, na katero je družba za upravljanje na podlagi pooblastila prenesla opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja posameznega investicijskega sklada, ne prenese opravljanje teh poslov naprej, na tretjo osebo, in
6.
da ima družba za upravljanje v vsakem trenutku pregled nad izvajanjem posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, ki jih zanjo po pooblastilu opravljanja druga oseba, in
7.
da lahko družba za upravljanje, ne glede na dano pooblastilo drugi osebi o opravljanju posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, v vsakem trenutku poda tej drugi osebi nadaljnja navodila glede opravljanja teh storitev ter da lahko v vsakem trenutku prekliče dano pooblastilo, pri čemer preklic pooblastila stopi v veljavo takoj, če družba za upravljanje presodi, da je to potrebno zaradi zaščite interesov vlagateljev v posamezni investicijski sklad, in
8.
da se s prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo ne zmanjša učinkovitost in možnost opravljanja skrbniških storitev oziroma nalog skrbnika za ta investicijski sklad, ter da lahko skrbnik, ne glede na dano pooblastilo družbe za upravljanje drugi osebi o opravljanju posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, v vsakem trenutku pridobi vse podatke in dokumentacijo od družbe za upravljanje ali od te druge osebe, potrebne za nemoteno opravljanje skrbniških storitev in da ima vedno pregled nad poslovanjem investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve, in
9.
da mora imeti oseba, ki na podlagi pooblastila opravlja za družbo za upravljanje posamezne storitve oziroma posle upravljanja posameznih investicijskih skladov, zadostna strokovna znanja in izkušnje ter biti kadrovsko, tehnično in organizacijsko usposobljena, da lahko učinkovito opravlja navedene storitve, in
10.
da, v primeru, ko družba za upravljanje pooblasti drugo osebo za opravljanje storitev upravljanje premoženja posameznega investicijskega sklada:
a)
je ta druga oseba predmet nadzora Agencije oziroma pristojnega organa države članice ali pristojnega organa tuje države s katero Agencija izmenjuje podatke in informacije na podlagi vzajemnosti, in ki je pridobila dovoljenje tega organa za opravljanje storitev upravljanja premoženja za račun svojih strank, in
b)
ta druga oseba ne sme biti oseba, ki za naveden posamezen investicijski sklad opravlja tudi skrbniške storitve, ali
c)
ta druga oseba ne sme biti oseba, ki sicer opravlja skrbniške storitve ali druga oseba, v primeru, ko bi interes te druge osebe lahko bil v konfliktu z interesi vlagateljev v naveden posamezni investicijski sklad, za katerega ta druga oseba po pooblastilu družbe za opravljanje opravlja posamezne storitve, in
č)
mora biti zagotovljeno sodelovanje med organom, pristojnim za nadzor družbe za upravljanje in organom, pristojnim za nadzor te druge osebe, če gre za osebo iz tuje države, in
d)
pri tem upošteva geografski kriterij alokacije naložb posameznega investicijskega sklada, in
11.
da prospekt investicijskega sklada vsebuje seznam storitev upravljanja investicijskega sklada, ki jih družba za upravljanje, na podlagi pooblastila, prenese v opravljanje na drugo osebo.
(2)
S prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo, ni mogoče niti omejiti niti izključiti odškodninske odgovornosti družbe za upravljanje in skrbnika, za opravljanje navedenih storitev.
(3)
Če pogoji iz prvega odstavka tega člena kadarkoli niso izpolnjeni mora skrbnik pisno zahtevati od družbe za upravljanje, da prekine pogodbo iz sedmega odstavka 5. člena tega zakona. V takšnem primeru druga oseba ni upravičena do nadomestila zaradi odstopa od pogodbe.
7. člen
Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov
(1)
Investicijski kuponi oziroma delnice posameznega investicijskega sklada so lahko predmet oglaševanja v Republiki Sloveniji oziroma v posamezni državi članici oziroma v tuji državi le, če se v Republiki Sloveniji oziroma v tej državi članici oziroma v tej tuji državi vrši tudi trženje in prodaja investicijskih kuponov oziroma delnic tega posameznega investicijskega sklada.
(2)
Trženje in oglaševanje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov v Republiki Sloveniji se lahko vrši le na podlagi zakonov in iz njih izvedenih predpisov in/ali na podlagi izvedenih predpisov, ki se nanašajo na trženje in oglaševanje, na varstvo investitorjev in varstvo potrošnikov, ki so veljavni v Republiki Sloveniji.
Glede na določbe prejšnjega stavka, Agencija za trg vrednostnih papirjev s predpisom določi način in pogoje za trženje in oglaševanje investicijskih skladov na območju Republike Slovenije ter podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati osebe iz 9. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.
(3)
Trženje in oglaševanje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov v Republiki Sloveniji se lahko vrši le, če so vlagatelji v te investicijske sklade deležni najmanj enake ravni zaščite kot so jo deležni vlagatelji v investicijske sklade iz 5. oziroma 6. poglavja tega zakona.
(4)
Oseba iz 5. člena tega zakona, ki trži in prodaja investicijske kupone oziroma delnice investicijskih skladov v Republiki Sloveniji oziroma v posamezni državi članici oziroma v tuji državi, mora v tej državi zagotoviti zadostne zmogljivosti in denarna sredstva, potrebna za:
1.
plačila imetnikom investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih družb,
2.
ponovni nakup ali odkup enot premoženja vzajemnega sklada, in
3.
razkritje, objavo podatkov in informacij, ki ga je v skladu s tem zakonom dolžna izvršiti družba za upravljanje in/ali oseba iz 5. člena tega zakona (izvleček prospekta, prospekt, polletno in letno poročilo investicijskega sklada, statut investicijske družbe, pravila upravljanja vzajemnega sklada, ipd.).
(5)
Če družba za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji, prične neposredno ali posredno preko podružnice tržiti, prodajati enote premoženja oziroma delnice posameznega investicijskega sklada v drugi državi članici ali v tuji državi, oziroma če družba za upravljanje s sedežem v državi članici ali tuji državi prične neposredno ali posredno preko podružnice tržiti, prodajati enote premoženja oziroma delnice posameznega investicijskega sklada v Republiki Sloveniji, mora v tej državi omogočiti razpoložljivost vseh tistih dokumentov in informacij, ki jih mora sicer objaviti v državi svojega sedeža, v najmanj enem uradnem jeziku države, v kateri namerava tržiti posamezen investicijski sklad.
7.a člen
Dobro poučen vlagatelj
(1)
Dobro poučen vlagatelj je vsaka fizična ali pravna oseba, ki nalaga svoje premoženje v vrednostne papirje in finančne instrumente z namenom ohranjanja vrednosti tega premoženja in doseganja donosov iz takih naložb, in ki izpolnjuje kriterije zadostnosti in ustreznosti strokovnih znanj in izkušenj o nameravanih poslih ali ponujenih storitvah, potrebnih za presojo tveganj, ki jih kot dobro poučen vlagatelj v zvezi s tem prevzema, ki zna pridobiti dodatne informacije ali strokovno svetovanje kadar to zahteva posamezna vrsta naložb ali določena naložba v finančne instrumente ter je na podlagi teh znanj in izkušenj sposoben samostojno sprejemati naložbene odločitve.
(2)
Za dobro poučene vlagatelje iz prvega odstavka tega člena se štejejo država, centralne banke, mednarodne finančne organizacije, banke, hranilnice, borzno posredniške družbe, zavarovalnice, investicijski skladi, družbe za upravljanje investicijskih skladov, pokojninski skladi in upravitelji teh skladov.
(3)
Za dobro poučene vlagatelje iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi:
1.
druge nadzorovane finančne organizacije, ki niso finančne organizacije iz drugega odstavka tega člena,
2.
gospodarske družbe, ki so izdajatelji vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev,
3.
gospodarske družbe, ki ustrezajo merilom za velike družbe po ZGD,
4.
lokalne skupnosti in
5.
fizične osebe in druge pravne osebe, ki niso pravne osebe iz 1. do 3. točke tega odstavka,
za katere družba za upravljanje oceni, da izpolnjujejo kriterije iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Pri oceni, ali pravna oseba iz 1., 2., 3., ali 5. točke oziroma lokalna skupnost iz 4. točke prejšnjega odstavka izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka tega člena, družba za upravljanje upošteva izpolnjevanje teh kriterijev s strani fizičnih oseb, ki so v pravni osebi pooblaščene za sklenitev posla s finančnim instrumentom oziroma za podpis pogodbe, katere predmet je finančna storitev oziroma finančni instrument.
Pri oceni, ali pravna oseba iz 3. točke prejšnjega odstavka izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka tega člena, pa družba za upravljanje dodatno upošteva še višino celotnih sredstev družbe, višino neto prihodkov iz zadnjega letnega izkaza poslovanja ter povprečno število zaposlenih v družbi v zadnjem poslovnem letu.
(5)
Družba za upravljanje prične osebo iz tretjega odstavka tega člena obravnavati kot dobro poučenega vlagatelja po tem, ko ta oseba:
1.
družbi za upravljanje, ki bo zanjo opravljala storitve upravljanja premoženja iz 8. člena tega zakona, predloži pisno zahtevo, da jo le-ta prične obravnavati kot dobro poučenega vlagatelja,
2.
od družbe za upravljanje, ki bo zanjo opravljala storitve upravljanja premoženja iz 8. člena tega zakona, prejme pisno navedbo in opis tveganj, ki jih kot dobro poučen vlagatelj prevzema,
3.
predloži družbi za upravljanje, ki bo zanjo opravljala storitve upravljanja premoženja iz 8. člena tega zakona, pisno izjavo, da se zaveda tveganj iz 2. točke tega odstavka.
(6)
Podrobnejše kriterije iz prvega odstavka tega člena predpiše Agencija.
(7)
Dobro poučen vlagatelj sklene z družbo za upravljanje pisno pogodbo o opravljanju storitev upravljanja finančnega premoženja, za katero se smiselno uporabljajo določbe 168. člena ZTVP-1, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(8)
Dobro poučen vlagatelj lahko od družbe za upravljanje kadarkoli pisno zahteva, da ga preneha obravnavati kot dobro poučenega vlagatelja.
(9)
Družba za upravljanje, ki bo opravljala storitve upravljanja premoženja iz 8. člena tega zakona, mora pred pričetkom opravljanja teh storitev sprejeti notranji akt, v katerem opredeli postopke in politiko razvrščanja vlagateljev med dobro poučene vlagatelje.
8. člen
Storitve upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev
(1)
Družba za upravljanje lahko upravlja naslednje vrste finančnega premoženj oziroma dele finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev:
1.
premoženje vzajemnih pokojninskih skladov, oblikovanih po ZPIZ-1,
2.
kritno premoženje zavarovalnic iz prvega odstavka 120. člena ZZavar in premoženje kritnih skladov iz prvega odstavka 125. člena ZZavar,
3.
premoženje bank in borzno posredniških družb,
4.
premoženje drugih dobro poučenih vlagateljev.
(2)
Družba za upravljanje lahko nalaga premoženje iz prvega odstavka tega člena v naslednje vrednostne papirje in standardizirane finančne instrumente:
1.
tržne vrednostne papirje iz 64. člena tega zakona,
2.
investicijske kupone vzajemnih skladov iz 5. poglavja tega zakona oziroma delnice investicijskih družb iz 6. poglavja tega zakona,
3.
instrumente denarnega trga iz 64. člena tega zakona,
4.
finančne terminske pogodbe,
5.
obrestne in valutne zamenjave ter zamenjave dolga za delnice,
6.
terminske pogodbe o obrestnih merah,
7.
opcije na finančne instrumente iz prejšnjih točk tega odstavka.
(3)
Družba za upravljanje ne sme naložiti delno ali v celoti premoženja dobro poučenih vlagateljev v delnice in/ali investicijske kupone investicijskega sklada, ki ga upravlja, razen, če za takšno naložbo premoženja pred tem pridobi splošno pisno dovoljenje stranke.
(4)
Družba za upravljanje mora pred začetkom opravljanja storitev upravljanja finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje teh storitev.
(5)
Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 16. člena in določbe 29. ter 37. do 39. člena tega zakona.
(6)
Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje premoženja dobro poučenih vlagateljev mora družba za upravljanje dodatno priložiti tudi splošne pogoje poslovanja oziroma opravljanja storitev upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev, ki jih določi družba za upravljanje in ki morajo vsebovati določbe o urejanju medsebojnih pravic in obveznosti družbe za upravljanje in stranke ter opis tveganj, povezanih z naložbami v vrednostne papirje.
(7)
Za družbo za upravljanje, ki upravlja premoženje dobro poučenih vlagateljev se smiselno uporabljajo tudi 136. do vključno 141. člen, 151. člen, 157. člen, 168. člen, 170. člen do vključno 180. člen ZTVP-1 ter 29. člen tega zakona.
(8)
Pri določanju kadrovskih pogojev iz 29. člena tega zakona mora Agencija za opravljanje storitev upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev s strani družbe za upravljanje, predpisati enake pogoje, kot jih za opravljanje istovrstne storitve določa ZTVP-1 in na njegovi podlagi sprejeti predpisi.
(9)
Družba za upravljanje, ki opravlja tudi storitve upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev mora sprejeti pravila, s katerimi omejuje nastanek konflikta interesov pri upravljanju tega premoženja in pri upravljanju premoženja investicijskih skladov. V pravilih mora določiti tudi sankcije za kršitev teh pravil.
(10)
Podrobnejšo vsebino pravil iz prejšnjega odstavka določi Agencija.
(11)
Pravila iz devetega odstavka tega člena mora DZU predložiti Agenciji skupaj z zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja premoženja dobro poučenih investitorjev.
(12)
Dovoljenje iz četrtega odstavka tega člena preneha tudi, če je družbi za upravljanje prenehalo oziroma ji je bilo pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov.
9. člen
Vzajemni sklad
(1)
Vzajemni sklad je investicijski sklad, oblikovan kot ločeno premoženje,
1.
ki je razdeljeno na enote, katerih vrednost je na zahtevo imetnika izplačljiva iz tega premoženja, in
2.
ki ga upravlja družba za upravljanje.
(2)
Vzajemni sklad države članice je vzajemni sklad, ki ga upravlja družba za upravljanje države članice.
(3)
Tuj vzajemni sklad je vzajemni sklad, ki ga upravlja tuja družba za upravljanje.
(4)
V Republiki Sloveniji je dovoljena samo javna prodaja investicijskih kuponov:
1.
vzajemnega sklada,
2.
vzajemnega sklada države članice, če je družba za upravljanje države članice, ki upravlja ta vzajemni sklad, po tem zakonu pooblaščena na območju Republike Slovenije prodajati enote premoženja tega vzajemnega sklada,
3.
tujega vzajemnega sklada, če je tuja družba za upravljanje, ki upravlja ta vzajemni sklad, pridobila dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice in je po tem zakonu pooblaščena na območju Republike Slovenije prodajati investicijske kupone tega vzajemnega sklada.
(5)
Nihče ne sme javno ponujati, posredovati pri prodaji niti kako drugače zagotavljati pogojev za prodajo investicijskih kuponov vzajemnega sklada v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
10. člen
Investicijska družba
(1)
Investicijska družba je investicijski sklad, organiziran kot delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice istega razreda, ki so prosto prenosljive in s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
(2)
Investicijska družba države članice je investicijska družba s sedežem v državi članici.
(3)
Investicijska družba države članice je lahko bodisi investicijska družba v upravljanju družbe za upravljanje, bodisi investicijska družba v samostojnem upravljanju.
(4)
V primeru investicijske družbe države članice v samostojnem upravljanju se določbe o družbi za upravljanje iz drugega odstavka 4. člena tega zakona smiselno uporabljajo tudi za to investicijsko družbo.
(5)
Druga investicijska družba države članice je investicijska družba države članice, katere družba za upravljanje ni družba za upravljanje iz prvega odstavka 46. člena tega zakona.
(6)
Tuja investicijska družba je investicijska družba s sedežem v tuji državi.
(7)
V Republiki Sloveniji je dovoljena samo javna prodaja delnic:
1.
investicijske družbe,
2.
investicijske družbe države članice, če je družba za upravljanje države članice, ki upravlja to investicijsko družbo, po tem zakonu pooblaščena na območju Republike Slovenije prodajati delnice te investicijske družbe,
3.
druge investicijske družbe države članice, če je družba za upravljanje države članice, ki upravlja to investicijsko družbo, pridobila dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice,
4.
tuje investicijske družbe, če je tuja družba za upravljanje, ki upravlja to investicijsko družbo, pridobila dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice.
(8)
Nihče ne sme javno ponujati, posredovati pri prodaji niti kako drugače zagotavljati pogojev za prodajo delnic investicijske družbe v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena.
(9)
V primeru druge investicijske družbe države članice iz 3. točke sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe poglavja 3.4. tega zakona.
11. člen
Ime oziroma firma investicijskega sklada
(1)
Ime oziroma firma investicijskega sklada mora vsebovati označbo, da gre za vzajemni sklad ali poseben vzajemni sklad oziroma za investicijsko družbo.
(2)
Ime oziroma firma drugih pravnih subjektov ne sme vsebovati besed "investicijski sklad", "vzajemni sklad", "investicijska družba" ali drugih besed oziroma besednih zvez, ki bi zavajale v zmoto, da ta pravni subjekt opravlja dejavnost investicijskih skladov.
(3)
Ime oziroma firma investicijskega sklada mora vsebovati označbo, iz katere je razvidna naložbena politika oziroma osnovni cilj naložbene politike investicijskega sklada, na podlagi katere(ga) investicijski sklad namerava ali dejansko realizira večino prihodkov (denarni, indeksni, delniški, obvezniški, uravnoteženi, sklad skladov, ipd.).
12. člen
Udeležba in kvalificirani delež
(1)
Po tem zakonu je posamezna oseba udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20 odstotnim deležem.
(2)
Kvalificirani delež po tem zakonu je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik najmanj 10 odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 odstotni delež v kapitalu določene pravne osebe, oziroma na podlagi katerih lahko imetnik izvaja pomemben vpliv na upravo družbe za upravljanje.
13. člen
Povezane osebe
(1)
Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj bodisi upravljavsko, kapitalsko bodisi kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovne rezultate oziroma poslovanje druge osebe.
(2)
Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so povezane:
1.
kot ožji družinski člani;
2.
tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prvem odstavku tega člena in po drugih točkah tega odstavka, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi;
3.
tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prvem odstavku tega člena in po drugih točkah tega odstavka;
4.
tako, da tvorijo pogodbeni koncern ali koncern z razmerjem enakopravnosti po ZGD;
5.
kot člani uprave ali nadzornega sveta oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.
(3)
Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:
1.
zakonec oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza;
2.
otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;
3.
druge osebe, ki z osebo živijo v skupnem gospodinjstvu.
(4)
Odvisna oziroma obvladujoča družba po tem zakonu je odvisna oziroma obvladujoča družba po 462. členu ZGD.
(5)
Obvladovanje po tem zakonu je razmerje med odvisno in obvladujočo družbo oziroma temu razmerju podobno razmerje med katerokoli fizično in pravno osebo.
(6)
Družba za upravljanje mora pripraviti in ob vsaki spremembi dopolnjevati seznam fizičnih in pravnih oseb, ki se štejejo za povezane osebe z družbo za upravljanje.
(7)
Agencija predpiše podrobnejšo vsebino seznama povezanih oseb iz šestega odstavka tega člena.
14. člen
Posredna pridobitev
(1)
Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma druge vrednostne papirje.
(2)
Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba.
2. DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE
2.1. STATUSNE DOLOČBE
2.1.1. Splošne določbe
15. člen
Pravnoorganizacijska oblika
(1)
Družba za upravljanje je lahko organizirana kot delniška družba ali kot družba z omejeno odgovornostjo.
(2)
Za družbe za upravljanje se uporabljajo določbe ZGD, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3)
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na delnice in delničarje družbe za upravljanje, ki je organizirana kot delniška družba, se smiselno uporabljajo za poslovne deleže in družbenike družbe za upravljanje, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo.
16. člen
Dejavnost družbe za upravljanje
(1)
Družba za upravljanje ne sme opravljati nobene druge dejavnosti razen storitev upravljanja investicijskih skladov.
(2)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko družba za upravljanje opravlja tudi storitve upravljanja finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev, vendar le pod pogojem, če upravljanja tudi premoženje vsaj enega vzajemnega sklada.
17. člen
Osnovni kapital družbe za upravljanje
(1)
Najnižji znesek osnovnega kapitala družbe za upravljanje je 50.000.000 tolarjev.
(2)
Delnice oziroma poslovni deleži družbe za upravljanje se lahko vplačajo samo v denarju in morajo biti v celoti vplačani pred vpisom ustanovitve družbe za upravljanje v sodni register oziroma pred vpisom povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
(3)
Če skupna vrednost celotnega premoženja v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov, presega 60 milijard tolarjev, mora družba za upravljanje poleg osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena zagotoviti dodaten kapital najmanj v višini 0,02 odstotka vrednosti razlike med premoženjem v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov, in zneskom 60 milijard tolarjev.
(4)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je družba za upravljanje dolžna zagotoviti dodaten kapital le v takšni višini, da vsota dodatnega kapitala in osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena ne presega 2,5 milijard tolarjev.
(5)
Ne glede na določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena kapital družbe za upravljanje ne sme biti nikoli nižji od 25 odstotkov stalnih splošnih stroškov družbe za upravljanje v preteklem letu.
(6)
Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše postavke stalnih splošnih stroškov družbe za upravljanje.
17.a člen
Kapital družbe za upravljanje
(1)
Kapital družbe za upravljanje sestavljajo naslednje postavke:
1.
vplačani osnovni kapital in vplačani presežek kapitala, razen vplačanega osnovnega kapitala in vplačanega presežka kapitala iz prednostnih kumulativnih delnic,
2.
rezerve,
3.
rezervacije, ki jih je družba za upravljanje oblikovala za splošna tveganja, namenjena kritju morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz njenega celotnega poslovanja,
4.
preneseni čisti dobiček preteklih let,
5.
čisti dobiček tekočega poslovnega leta,
6.
druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam od 1. do 4. točke tega odstavka (prevrednotovalni popravki postavk iz 1. do 4. točke),
7.
znesek osnovnega kapitala in kapitalskih rezerv, vplačanih na podlagi prednostnih zbirnih (kumulativnih) delnic s fiksnim donosom,
8.
podrejeni dolžniški instrumenti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
so v celoti vplačani,
-
so nezavarovani,
-
so v primeru stečaja ali likvidacije družbe za upravljanje podrejeni vsem drugim obveznostim družbe za upravljanje,
-
je rok dospelosti daljši od petih let,
-
jih imetnik ne more unovčiti predčasno,
-
so razpoložljivi za kritje izgub družbe za upravljanje šele ob stečaju oziroma likvidaciji in
-
niso na razpolago za kritje izgub med rednim poslovanjem družbe za upravljanje,
9.
druge postavke, ki so po lastnostih enake postavkam iz 7. in 8. točke tega odstavka (splošni prevrednotovalni popravek postavke iz 7. točke tega odstavka).
(2)
Kapital družbe za upravljanje se znižuje za naslednje postavke:
1.
lastne delnice oziroma poslovni deleži,
2.
neopredmetena dolgoročna sredstva,
3.
prenesene izgube iz prejšnjih let in izgube tekočega poslovnega leta,
4.
nelikvidna sredstva, ki jih ni možno unovčiti v času, potrebnem za pravočasno izpolnitev dospelih denarnih obveznosti,
5.
druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam od 1. do 4. točke tega odstavka (splošni prevrednotovalni popravek postavk iz 1. do 4. točke tega odstavka),
6.
naložbe družbe za upravljanje v delnice, poslovne deleže, podrejene dolžniške instrumente in druge naložbe v osebe, ki pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti izračunavajo kapital enako kot družba za upravljanje in pri tem takšne naložbe lahko upoštevajo v izračunu svojega kapitala,
7.
naložbe družbe za upravljanje v delnice, poslovne deleže, podrejene dolžniške instrumente in druge naložbe v osebe, ki pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti izračunavajo kapital enako kot družba za upravljanje in pri tem takšne naložbe lahko upoštevajo v izračunu svojega kapitala v obsegu, ki presega 10% kapitala družbe za upravljanje, izračunanega pred odštetjem postavke iz 6. točke in postavke te točke,
8.
druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz prejšnjih točk tega odstavka.
Naložbe iz 6. točke tega odstavka so odbitna postavka, kadar je družba za upravljanje udeležena v kapitalu druge osebe z najmanj 10% deležem. Naložbe iz 7. točke tega odstavka so odbitna postavka, kadar je družba za upravljanje udeležena v kapitalu druge osebe z manj kot 10%. Med postavke iz 7. točke tega odstavka se ne štejejo naložbe v delnice, ki so uvrščene na organiziran trg in so pridobljene z namenom trgovanja.
(3)
Agencija predpiše podrobnejši način izračuna kapitala, s tem da določi zlasti:
1.
način in obseg upoštevanja posameznih postavk kapitala in postavk, ki znižujejo kapital družbe pri izračunu kapitala družbe za upravljanje in kapitalske ustreznosti,
2.
podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalski ustreznosti,
3.
podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov in nelikvidnih sredstev,
4.
podrobnejši način izračuna kapitalske ustreznosti.
Agencija predpiše tudi roke, način in podrobnejšo vsebino poročanja družbe za upravljanje o izpolnjevanju kapitalske ustreznosti družbe za upravljanje.
18. člen
Delnice družbe za upravljanje
(1)
Kadar je družba za upravljanje organizirana kot delniška družba, sme izdati samo imenske delnice istega razreda.
(2)
Delnice družbe za upravljanje, ki je organizirana kot delniška družba, morajo biti izdane v nematerializirani obliki.
2.1.2. Delničarji družbe za upravljanje
19. člen
Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža
(1)
Pred pridobitvijo delnic oziroma poslovnega deleža družbe za upravljanje, na podlagi katere oseba posredno ali neposredno doseže ali preseže kvalificirani delež v družbi za upravljanje, je potrebno dovoljenje Agencije.
(2)
Oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, mora za vsako nadaljnjo pridobitev delnic oziroma poslovnega deleža družbe za upravljanje, na podlagi katere doseže ali preseže 20, 33 ali 50 odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje ali na podlagi katere postane obvladujoča družba družbe za upravljanje, pridobiti dovoljenje Agencije.
(3)
Če namerava oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena odtujiti delnice oziroma poslovni delež tako, da bi se zaradi tega njen delež zmanjšal pod mejo, za katero je pridobila dovoljenje, mora o tem obvestiti Agencijo.
(4)
Agencija predpiše način obveščanja iz tretjega odstavka tega člena.
(5)
Agencija mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena obvestiti pristojni nadzorni organ posamezne države članice, če je bodoči imetnik kvalificiranega deleža ena od naslednjih oseb:
1.
oseba iz petega odstavka 82. člena ZTVP-1,
2.
oseba iz petega odstavka 19. člena ZBan,
3.
oseba iz petega odstavka 18. člena ZZavar,
4.
družba za upravljanje, ki je v tej državi članici upravičena upravljati investicijske sklade v skladu z Direktivo o investicijskih skladih,
5.
obvladujoča oziroma odvisna družba družbe za upravljanje iz 4. točke tega odstavka,
6.
oseba, ki jo obvladuje ista oseba oziroma osebe, ki obvladujejo družbo za upravljanje iz 4. točke tega odstavka.
(6)
Če je bodoči imetnik kvalificiranega deleža banka, borzno posredniška družba, zavarovalnica oziroma družba za upravljanje države članice oziroma tuja banka, borzno posredniška družba, zavarovalnica oziroma družba za upravljanje, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena priložiti tudi mnenje oziroma soglasje pristojnega nadzornega organa.
20. člen
Odločanje o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža
(1)
Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka 19. člena tega zakona mora vlagatelj zahteve priložiti seznam z njim povezanih oseb z opisom načina povezave ter listine iz 4. točke 37. člena tega zakona.
(2)
Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka 19. člena tega zakona, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja da:
1.
bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil bodoči imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, lahko ogroženo poslovanje investicijskega sklada v skladu z določbami tega zakona, ali
2.
bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi načina povezanosti med temi osebami lahko onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora nad družbo za upravljanje.
(3)
Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka 19. člena tega zakona tujemu kvalificiranemu imetniku, če je verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora nad družbo za upravljanje.
(4)
Pred odločitvijo na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka tega člena mora Agencija osebi dati rok, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni in ne daljši od tridesetih dni, da se izjasni o razlogih za zavrnitev dovoljenja.
(5)
Kadar je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, se postopek odločanja o dovoljenju iz prvega odstavka tega člena združi s postopkom odločanja o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
21. člen
Sankcije za kršitev in odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža
(1)
Če oseba pridobi poslovni delež oziroma ima delnice v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona, iz delnic družbe za upravljanje, s katerimi bi bila udeležena pri upravljanju družbe za upravljanje v deležu, glede katerega bi bila dolžna pridobiti dovoljenje Agencije, nima glasovalnih pravic ter mora te delnice oziroma poslovni delež v roku 6 mesecev šteto od datuma pridobitve, odsvojiti.
(2)
Glasovalne pravice iz prvega odstavka tega člena se za čas, dokler iz teh delnic imetnik, ki jih je pridobil v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona, nima glasovalnih pravic, prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev družbe za upravljanje v sorazmerju z njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu družbe za upravljanje, tako da je imetnik pri glasovanju udeležen zgolj z deležem delnic, za pridobitev katerega ne potrebuje dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona.
(3)
Agencija odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža če:
1.
je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2.
je zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, ogroženo poslovanje investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje, v skladu z določbami tega zakona,
3.
je zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, oziroma načina povezanosti med temi osebami, onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora nad družbo za upravljanje,
4.
je v primeru tujega imetnika kvalificiranega deleža verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora nad družbo za upravljanje.
(4)
S pravnomočnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz prvega odstavka tega člena.
(5)
Če je imetnik kvalificiranega deleža obvladujoča oseba družbe za upravljanje, se postopek odvzema dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža lahko združi s postopkom odvzema dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
(6)
Agencija predpiše okoliščine in kriterije, kdaj se šteje poslovanje investicijskega sklada za ogroženo.
2.1.3. Uprava in nadzorni svet družbe za upravljanje
22. člen
Uprava družbe za upravljanje
(1)
Uprava družbe za upravljanje mora imeti najmanj dva člana, ki družbo za upravljanje skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu.
(2)
Član uprave družbe za upravljanje mora naloge vodenja poslov družbe za upravljanje opravljati s polnim delovnim časom, in sicer bodisi na podlagi delovnega razmerja z družbo za upravljanje bodisi na podlagi drugega ustreznega pravnega razmerja.
(3)
Najmanj en član uprave mora obvladati slovenski jezik. Najmanj en član uprave mora imeti v Republiki Sloveniji središče uresničevanja svojih življenjskih interesov.
(4)
Uprava mora voditi posle družbe za upravljanje v Republiki Sloveniji.
23. člen
Pogoji za člana uprave družbe za upravljanje
(1)
Član uprave družbe za upravljanje je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da je ustrezno strokovno usposobljena in ima izkušnje, potrebne za vodenje poslov družbe za upravljanje,
2.
da ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.
(2)
Pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje poslov družbe za upravljanje ter najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti ali dejavnosti, kot družba za upravljanje oziroma drugih primerljivih poslov, od tega najmanj triletne izkušnje pri vodenju poslov upravljanja finančnih naložb.
24. člen
Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave
(1)
Za člana uprave družbe za upravljanje je lahko imenovana le oseba, ki na podlagi zahteve pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje.
(2)
Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora kandidat za člana uprave priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 22. in 23. člena tega zakona.
(3)
Agencija lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave družbe za upravljanje v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov družbe za upravljanje.
(4)
Agencija izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če na podlagi dokazov iz drugega odstavka tega člena in predstavitve iz tretjega odstavka tega člena sklene, da kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave družbe za upravljanje.
(5)
Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih oseba opravlja, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje družbe za upravljanje oziroma investicijskih skladov, ki jih upravlja, v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(6)
Kadar je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, se postopek odločanja o dovoljenju iz prvega odstavka tega člena združi s postopkom odločanja o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
25. člen
Dolžnosti člana uprave
(1)
Člani uprave družbe za upravljanje morajo zagotoviti, da družba za upravljanje upravlja investicijske sklade in posluje v skladu z določbami tega zakona in drugih zakonov, ki urejajo poslovanje z vrednostnimi papirji ter predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(2)
Člani uprave družbe za upravljanje morajo zagotoviti, da družba za upravljanje zase in za investicijske sklade, ki jih upravlja, vodi poslovne knjige ter poslovno dokumentacijo, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke, sestavlja računovodska poročila ter poroča oziroma obvešča Agencijo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
26. člen
Odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave
(1)
Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje če:
1.
je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2.
je bil član uprave pravnomočno nepogojno obsojen na kazen zapora več kot treh mesecev,
3.
član uprave huje krši dolžnosti člana uprave iz 25. člena tega zakona,
4.
član uprave krši prepoved iz 28. člena tega zakona,
5.
član uprave krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov iz 109. člena tega zakona.
(2)
Za hujšo kršitev iz 3. točke prvega odstavka tega člena se šteje bodisi:
1.
kršitev, zaradi katere je investicijskemu skladu, ki ga upravlja družba za upravljanje, oziroma posameznemu imetniku investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delnic investicijske družbe nastala oziroma bi mu lahko nastala škoda, bodisi
2.
ponavljajoča se kršitev dolžnosti člana uprave iz 25. člena tega zakona.
(3)
Če je bil nad članom uprave začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zaradi kršitev, zaradi katerih je bil nad družbo za upravljanje začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, lahko Agencija oba postopka združi.
27. člen
Drugi ukrepi proti članom uprav družb za upravljanje
(1)
Namesto odvzema dovoljenja lahko Agencija članu uprave družbe za upravljanje izreče ukrep pogojnega odvzema dovoljenja ali javnega opomina.
(2)
Za izrek ukrepov iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 206. člena in 208. člena tega zakona.
28. člen
Prepovedani posli članov uprave in nadzornega sveta družbe za upravljanje
(1)
Z družbo za upravljanje ne smejo sklepati poslov nakupa in prodaje oziroma drugih poslov, katerih predmet so naložbe investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje naslednje osebe:
1.
člani uprave in člani nadzornega sveta družbe za upravljanje ter njihovi ožji družinski člani, in
2.
osebe, s katerimi so osebe iz prve točke tega odstavka kapitalsko povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovne odločitve ali poslovanje ene osebe lahko pomembno vplivajo na poslovne odločitve, poslovne rezultate ali poslovanje druge osebe.
(2)
Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za investicijske kupone oziroma delnice investicijskih skladov.
2.1.4. Pogoji za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov
29. člen
Določitev pogojev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov
Agencija določi podrobnejše kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje, ki jih mora izpolnjevati družba za upravljanje in oseba iz šestega odstavka 5. člena tega zakona, za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
2.2. OBVLADOVANJE TVEGANJ
30. člen
Obvladovanje tveganj
(1)
Družba za upravljanje mora zagotoviti, da razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg premoženja investicijskih skladov, ki jih upravlja, ter glede na izpostavljenost družbe za upravljanje tveganjem, povezanim z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov in storitev upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev (kapitalska ustreznost).
(2)
Kapital družbe za upravljanje, ki opravlja izključno storitve upravljanja investicijskih skladov, ne sme biti manjši od zneska iz prvega, tretjega, četrtega oziroma petega odstavka 17. člena tega zakona.
(3)
Družba za upravljanje, ki poleg storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi storitve upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev, mora poleg kapitala iz prvega, tretjega, četrtega oziroma petega odstavka 17. člena tega zakona, zagotoviti dodaten kapital, ki bo namenjen kritju izpostavljenosti družbe za upravljanje tveganjem, povezanim z opravljanjem storitev upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev.
(4)
Če se kapital družbe za upravljanje zniža pod zahtevani znesek iz 17. člena tega zakona, lahko Agencija dovoli družbi za upravljanje, da nadaljuje z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev pod pogojem, da v roku, ki ga določi Agencija, poveča kapital tako, da ta ni manjši od skupnega zneska zahtevanega kapitala po 17. členu tega zakona in zahtevanega dodatnega kapitala po prejšnjem odstavku. Če družba za upravljanje v roku ne izpolni zahteve po kapitalski ustreznosti, je to razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena tega zakona za odvzem dovoljenja družbi za upravljanje za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov.
(5)
Družba za upravljanje mora spoštovati pravila o obvladovanju tveganj in glede na skupni obseg premoženja investicijskih skladov, ki ji je dano v upravljanje ter vrste storitev, ki jih opravlja, vzpostaviti ustrezen sistem obvladovanja tveganj, ki ji omogoča tekoče ugotavljanje, merjenje in spremljanje:
1.
celotnega tveganja družbe za upravljanje,
2.
posameznih vrst tveganj in doprinos teh tveganj k celotnemuo tveganju družbe za upravljanje.
(6)
Družba za upravljanje mora vzpostaviti oziroma sprejeti procese in ukrepe obvladovanja navedenih tveganj ter spremljati posledice izvajanja teh ukrepov.
(7)
Za obvladovanje tveganj se smiselno uporabljajo določbe prvega do vključno šestega odstavka 65. člena tega zakona.
(8)
Podrobnejša pravila o obvladovanju tveganj iz petega odstavka tega člena predpiše Agencija.
31. člen
Omejitev naložb družbe za upravljanje
(1)
Družba za upravljanje ne sme pridobiti poslovnega deleža oziroma drugih pravic v osebni družbi oziroma drugi pravni osebi, na podlagi katerih bi neomejeno odgovarjala za obveznosti te družbe.
(2)
Družba za upravljanje je lahko bodisi sama ali skupaj z drugimi osebami, povezanimi z družbo za upravljanje, udeležena v drugi pravni osebi samo, če ta pravna oseba kot dejavnost opravlja najmanj eno od storitev upravljanja investicijskega sklada iz prvega odstavka 5. člena tega zakona ali storitev gospodarjenja z vrednostnimi papirji iz 2. točke prvega odstavka 73. člena ZTVP-1, in če je organizirana kot kapitalska družba.
(3)
Družba za upravljanje ne sme za svoj račun pridobiti delnic oziroma poslovnega deleža, na podlagi katerega bo dosegla ali presegla kvalificiran delež v skrbniku investicijskega sklada, ki ga upravlja.
(4)
Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za članstvo v gospodarskem interesnem združenju, v katerega se združujejo družbe za upravljanje.
2.3. POSLOVNE KNJIGE IN POSLOVNA POROČILA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE TER REVIDIRANJE
32. člen
Uporaba določb
(1)
Za poslovne knjige in poslovna poročila družbe za upravljanje se smiselno uporablja 186. do 189. člen ZTVP-1.
(2)
Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše:
1.
analitični kontni načrt za družbe za upravljanje,
2.
vrste in sheme računovodskih izkazov družb za upravljanje,
3.
podrobnejšo vsebino prilog k računovodskim izkazom družbe za upravljanje.
(3)
Za revidiranje letnega poročila družbe za upravljanje in objavo povzetka revidiranega letnega poročila se smiselno uporablja 191. do 193. člen ZTVP-1.
2.4. STEČAJ DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE
33. člen
Prepoved prisilne poravnave
Nad družbo za upravljanje ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave.
34. člen
Uporaba določb za stečajni postopek in postopek likvidacije
Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za stečajni postopek in postopek likvidacije nad družbo za upravljanje uporabljajo določbe ZPPSL.
35. člen
Posebne določbe za stečajni postopek družbe za upravljanje
(1)
Terjatve do družbe za upravljanje za povrnitev škode iz tretjega odstavka 138. člena in iz tretjega odstavka 182. člena tega zakona se iz stečajne mase izplačajo kot strošek stečajnega postopka pred poplačilom terjatev iz drugega in tretjega odstavka 160. člena ZPPSL.
(2)
Sklep o začetku stečajnega postopka nad družbo za upravljanje vroči sodišče tudi Agenciji.
3. OPRAVLJANJE STORITEV UPRAVLJANJA INVESTICIJSKIH SKLADOV
3.1. DOVOLJENJA V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM STORITEV UPRAVLJANJA INVESTICIJSKIH SKLADOV
36. člen
Vrste dovoljenj
(1)
Družba za upravljanje mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov), pri čemer pisno zahtevo iz 37. člena tega zakona vložijo v imenu družbe za upravljanje njeni ustanovitelji.
(2)
Družba za upravljanje mora pred združitvijo z drugo družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo oziroma pred delitvijo pridobiti dovoljenje Agencije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za združitev oziroma delitev).
(3)
Družba za upravljanje mora pred ustanovitvijo podružnice v tuji državi pridobiti dovoljenje Agencije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice v tuji državi).
(4)
Družba za upravljanje mora pred začetkom upravljanja posameznega investicijskega sklada pridobiti dovoljenje Agencije za upravljanje tega investicijskega sklada.
37. člen
Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov
Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov je treba priložiti:
1.
statut oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe za upravljanje,
2.
poslovni načrt za prva tri leta poslovanja, iz katerega je razviden obseg načrtovanih poslov upravljanja investicijskih skladov in temu ustrezna organizacijska zgradba družbe za upravljanje, kadrovska struktura družbe za upravljanje,
3.
seznam delničarjev oziroma družbenikov, z navedbo imena in priimka ter naslova oziroma firme in sedeža, nominalnega zneska delnic oziroma poslovnih deležev in odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu družbe za upravljanje,
4.
za delničarje oziroma družbenike – pravne osebe, ki so imetniki kvalificiranih deležev:
a)
izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra,
b)
letna poročila za zadnji dve poslovni leti,
c)
če je delničar oziroma družbenik delniška družba, tudi izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma, če so bile izdane prinosniške delnice, overjen prepis notarskega zapisa prisotnih na zadnji skupščini,
5.
seznam oseb, ki so povezane z imetniki kvalificiranih deležev z opisom načina povezave,
6.
dokumentacijo, ki jo s predpisom določi Agencija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti ali je družba za upravljanje kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati posle upravljanja investicijskih skladov,
7.
dokumentacijo, iz katere je razvidno, da bo registriran sedež družbe za upravljanje lociran v Republiki Sloveniji (priglasitev vpisa tega sedeža v sodni register potrjen z žigom sodnega registra) oziroma iz katere je razvidno, da je registriran sedež družbe za upravljanje lociran v isti državi članici oziroma v isti tuji državi kot je locirana glavnina poslovanja in vsa (administrativna) dokumentacija družbe za upravljanje v zvezi s poslovanjem posameznega investicijskega sklada ter uprava družbe za upravljanje,
8.
drugo dokumentacijo, ki jo zahteva Agencija za oceno iz 3. točke drugega odstavka 38. člena tega zakona.
38. člen
Odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov
(1)
Agencija izda dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, najkasneje v roku štirih mesecev od prejema popolne zahteve iz 37. člena tega zakona, če ugotovi, da družba za upravljanje izpolnjuje pogoje za opravljanje teh storitev.
(2)
Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov:
1.
če delničarji oziroma družbeniki, ki so imetniki kvalificiranih deležev, nimajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona,
2.
če člani uprave nimajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave iz 24. člena tega zakona,
3.
če Agencija oceni, da bi bilo zaradi načina povezanosti med družbo za upravljanje in osebami, povezanimi z družbo za upravljanje na podlagi povezav opredeljenih v 12. in 13. členu tega zakona oziroma zaradi predpisov tuje države, ki urejajo poslovanje ali nadzor poslovanja osebe, povezane z družbo za upravljanje oziroma zaradi težav pri izvajanju teh predpisov, lahko onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora nad družbo za upravljanje in premoženjem, ki ga upravlja,
4.
če družba za upravljanje ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov iz tega zakona.
(3)
Agencija mora zavrnitev zahteve obrazložiti vložniku zahteve.
39. člen
Prenehanje dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov
(1)
Dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov preneha:
1.
če družba za upravljanje ne začne poslovati v šestih mesecih od izdaje dovoljenja,
2.
če družba za upravljanje preneha z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov za več kot eno leto,
3.
z začetkom stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad družbo za upravljanje,
4.
z zaključkom redne likvidacije družbe za upravljanje,
5.
če se družba za upravljanje kot prevzeta družba združi z drugo družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo,
6.
če družba za upravljanje ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi ji je bilo izdano dovoljenje,
7.
če je družba za upravljanje navajala pri pridobitvi dovoljenja napačne podatke.
(2)
Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena, izda Agencija sklep, s katerim ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
40. člen
Dovoljenje za združitev oziroma delitev
(1)
Za dovoljenje za združitev družbe za upravljanje z drugo družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo se smiselno uporabljajo določbe 37. in 38. člena tega zakona.
(2)
Kadar zaradi spojitve nastane nova pravna oseba ali kadar se družba za upravljanje kot prevzeta družba pripoji drugi pravni osebi, ki ni družba za upravljanje, Agencija hkrati z odločitvijo o dovoljenju za združitev odloči tudi o dovoljenju prevzemni družbi za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
(3)
Za dovoljenje za delitev družbe za upravljanje se smiselno uporabljajo določbe 37. do 38. člena tega zakona, če ni v četrtem oziroma petem odstavku tega člena drugače določeno.
(4)
Kadar je v primeru oddelitve družba za upravljanje prenosna družba, Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za delitev tudi, če družba za upravljanje zaradi oddelitve ne bi več dosegala kapitalske ustreznosti.
(5)
Kadar zaradi oddelitve nastane nova družba za upravljanje ali kadar se družba za upravljanje kot prenosna družba razdeli na dve oziroma več novih družb za upravljanje, Agencija hkrati z odločitvijo o dovoljenju za delitev odloči tudi o dovoljenju novi družbi za upravljanje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
3.2. OPRAVLJANJE STORITEV UPRAVLJANJA INVESTICIJSKIH SKLADOV IZVEN OBMOČJA REPUBLIKE SLOVENIJE
41. člen
Opravljanje storitev v državi članici
Družba za upravljanje lahko opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov na območju države članice bodisi prek podružnice bodisi neposredno, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisi te države članice.
42. člen
Opravljanje storitev v drugi državi članici prek podružnice
(1)
Družba za upravljanje, ki namerava odpreti podružnico v drugi državi članici, mora o tem obvestiti Agencijo in nanjo nasloviti zahtevo za posredovanje tega obvestila pristojnemu nadzornemu organu države članice, v kateri namerava odpreti podružnico.
(2)
Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
1.
navedbo države članice, v kateri namerava družba za upravljanje odpreti podružnico,
2.
splošne podatke o podružnici, ki obsegajo:
-
opis storitev, ki jih bo opravljala podružnica in njen načrt poslovanja,
-
organizacijsko strukturo podružnice,
-
imena oseb, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice,
-
naslov, na katerem bo mogoče v državi članici iz 1. točke tega odstavka pridobiti dokumentacijo o poslovanju podružnice.
Agencija mora posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice prejeto obvestilo iz prvega odstavka tega člena in podrobne podatke o sistemu jamstev za terjatve vlagateljev namenjenemu zaščiti vlagateljev v investicijske sklade in vlagateljev, za katere bo družba za upravljanje opravljala storitve upravljanja finančnega premoženja.
(3)
Družba za upravljanje mora obvestilu iz prvega odstavka tega člena za vsak vzajemni sklad, ki ga upravlja in katerega enote premoženja bo tržila njena podružnica v drugi državi članici, priložiti naslednje podatke oziroma dokumentacijo:
1.
natančen opis:
-
načrtovanega oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja vzajemnih skladov,
-
načrtovanega razkrivanja, razpoložljivosti in javne objave informacij iz 3. točke tega odstavka ter
-
poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila oziroma jih namerava vzpostaviti v zvezi z načrtovanimi aktivnostmi iz prve in druge alinee te točke v državi članici,
2.
natančen opis načina zagotavljanja zadostnih zmogljivosti, denarnih sredstev in poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila oziroma jih namerava vzpostaviti, za:
-
plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
-
ponovni nakup ali odkup enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada, in
-
razkritje, razpoložljivost oziroma javno objavo podatkov in informacij, ki jih je dolžna vlagateljem zagotoviti družba za upravljanje in/ali oseba iz 5. člena tega zakona,
3.
izvleček prospekta in prospekt, zadnje letno poročilo investicijskega sklada in morebitno kasnejše polletno poročilo, pravila upravljanja vzajemnega sklada, in drugo dokumentacijo in informacije, ki jih bo dala na razpolago vlagateljem v drugi državi članici.
(4)
Družba za upravljanje mora o nameri pričetka oglaševanja, trženja oziroma prodaje enot premoženja vzajemnega sklada preko podružnice, obvestiti pristojni nadzorni organ države članice. Obvestilu o nameri mora družba za upravljanje priložiti podatke in dokumentacijo iz tretjega odstavka tega člena ter izjavo Agencije, da posamezen vzajemni sklad izpolnjuje pogoje, določene z Direktivo o investicijskih skladih.
(5)
Agencija mora najkasneje v roku treh mesecev po tem, ko je od družbe za upravljanje prejela obvestilo z zahtevo iz prvega odstavka tega člena ter priloge iz tretjega odstavka tega člena, prejeto obvestilo posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.
(6)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena Agencija zavrne zahtevo družbe za upravljanje za posredovanje obvestila iz prvega odstavka tega člena pristojnemu nadzornemu organu države članice, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, dokumentacije iz drugega in tretjega odstavka tega člena, in ob upoštevanju načrtovanega obsega poslovanja družbe za upravljanje preko podružnice oceni, da finančni položaj, organizacijska struktura oziroma struktura vodenja in poslovanja družbe za upravljanje niso ustrezni.
Agencija določi kriterije, na podlagi katerih ocenjuje ustreznost finančnega položaja, organizacijske strukture oziroma strukture vodenja in poslovanja družbe za upravljanje.
(7)
Če Agencija v skladu s šestim odstavkom tega člena zavrne zahtevo družbe za upravljanje, mora družbi za upravljanje najkasneje v roku dveh mesecev po tem, ko je od nje prejela zahtevo iz prvega odstavka tega člena, obvestilo iz drugega odstavka tega člena in priloge iz tretjega odstavka tega člena, izdati odločbo o zavrnitvi zahteve. Odločba mora biti obrazložena.
(8)
Pristojni nadzorni organ države članice lahko, najkasneje v dveh mesecih po tem, ko od Agencije prejme obvestilo iz petega odstavka tega člena, družbo za upravljanje obvesti o:
1.
pogojih in predpisih, na podlagi katerih sme družba za upravljanje preko podružnice v državi članici opravljati storitve oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja vzajemnih skladov, vključno s predpisi, ki urejajo razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo informacij, ki so pomembne za vlagatelje v vzajemne sklade,
2.
pravilih varnega in skrbnega poslovanja ter pravilih ravnanja, ki veljajo v državi članici, na podlagi katerih mora družba za upravljanje pri opravljanju storitev upravljanju premoženja dobro poučenih vlagateljev, ravnati v javnem interesu.
(9)
Družba za upravljanje sme odpreti podružnico, pričeti poslovati preko podružnice in pričeti oglaševati, tržiti in prodajati enote premoženja vzajemnega sklada preko podružnice v državi članici, po izteku dveh mesecev od dne, ko je pristojni nadzorni organ države članice od Agencije prejel obvestilo in podatke iz drugega odstavka tega člena ter od družbe za upravljanje obvestilo iz četrtega odstavka tega člena.
(10)
Ne glede na določbe devetega odstavka tega člena, družba za upravljanje ne sme pričeti tržiti in prodajati enot premoženja vzajemnega sklada preko podružnice, če pristojni nadzorni organ države članice pred iztekom roka iz osmega odstavka tega člena z odločbo ugotovi, da:
1.
načrtovano oglaševanje, trženje in prodaja enot premoženja vzajemnega sklada, razkrivanje, razpoložljivost in javna objava informacij iz 3. točke tretjega odstavka tega člena ter vzpostavljena pravna razmerja iz tretjega odstavka tega člena, niso v skladu s predpisi, ki veljajo na ozemlju te države članice, oziroma
2.
družba za upravljanje ni zagotovila zadostnih denarnih sredstev oziroma zmogljivosti za:
-
oglaševanje in trženje enot premoženja vzajemnih skladov, plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
-
ponovne nakupe ali odkupe enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
-
razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo podatkov in informacij vlagateljem v investicijske sklade.
Obrazloženo odločbo pristojni nadzorni organ države članice posreduje Agenciji, Agencija pa mora nemudoma o tem obvestiti družbo za upravljanje.
(11)
Družba za upravljanje sme pričeti tržiti oziroma prodajati enote premoženja dodatnih vzajemnih skladov preko obstoječe podružnice po izteku dveh mesecev od dne, ko je o nameri pričetka trženja oziroma prodaje obvestila pristojni nadzorni organ države članice in obvestilu priložila podatke in dokumentacijo v skladu s četrtim odstavkom tega člena, razen če pristojni nadzorni organ države članice pred iztekom tega roka v obrazloženi odločbi navede ugotovitve iz 1. oziroma 2. točke desetega odstavka tega člena.
Obrazloženo odločbo pristojni nadzorni organ države članice posreduje Agenciji, Agencija pa mora nemudoma o tem obvestiti družbo za upravljanje.
(12)
Družba za upravljanje mora Agencijo in pristojni nadzorni organ države članice iz četrtega odstavka tega člena pisno obvestiti o vsaki nameravani spremembi podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena ali o nameravani spremembi podatkov iz tretjega odstavka tega člena, najmanj en mesec pred nameravano spremembo.
Agencija mora pristojni nadzorni organ države članice, v primeru da je družba za upravljanje vključena v sistem jamstev za terjatve vlagateljev, ki je vzpostavljen v Republiki Sloveniji, nemudoma obvestiti o morebitni spremembi tega sistema.
(13)
Za ukrepanje Agencije oziroma pristojnega nadzornega organa države članice v zvezi z nameravanimi spremembami iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe šestega oziroma osmega odstavka tega člena.
43. člen
Neposredno opravljanje storitev v državi članici
(1)
Družba za upravljanje mora o nameri pričetka neposrednega opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov in finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev na območju druge države članice obvestiti Agencijo.
(2)
Obvestilo iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati naslednje podatke:
1.
navedbo države članice, v kateri namerava začeti z neposrednim opravljanjem storitev,
2.
program načrtovanih aktivnosti in opis storitev, ki jih bo opravljala,
3.
podatke o morebitni vzpostavitvi ali vključitvi v sistem jamstev za terjatve vlagateljev v investicijske sklade in terjatve dobro poučenih vlagateljev, za katere družba za upravljanje opravlja storitev upravljanja finančnega premoženja.
(3)
Agencija mora najkasneje v roku enega meseca po tem, ko je od družbe za upravljanje prejela obvestilo iz prejšnjega odstavka, to obvestilo posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.
Hkrati z obvestilom Agencija pristojnemu nadzornemu organu države članice posreduje tudi podrobne podatke o sistemu jamstev za terjatve vlagateljev namenjenemu zaščiti vlagateljev v investicijske sklade in terjatve vlagateljev, za katere bo družba za upravljanje opravljala storitve upravljanja finančnega premoženja.
(4)
Družba za upravljanje mora o nameri pričetka neposrednega oglaševanja, trženja oziroma prodaje enot premoženja posameznega vzajemnega sklada v drugi državi članici obvestiti pristojni nadzorni organ te države članice.
Obvestilu o nameri mora družba za upravljanje priložiti naslednje podatke in dokumentacijo:
1.
natančen opis:
-
načrtovanega oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja vzajemnih skladov,
-
načrtovanega razkrivanja, razpoložljivosti in javne objave informacij iz 3. točke tega odstavka ter
-
poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila oziroma jih namerava vzpostaviti v zvezi z načrtovanimi aktivnostmi iz prve in druge alinee te točke v državi članici,
2.
natančen opis načina zagotavljanja zadostnih zmogljivosti, denarnih sredstev in poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila, za:
-
plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
-
ponovni nakup ali odkup enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada, in
-
razkritje, razpoložljivost oziroma javno objavo podatkov in informacij, ki je dolžna zagotoviti družba za upravljanje oziroma oseba iz 5. člena tega zakona vlagateljem,
3.
izvleček prospekta in prospekt, zadnje letno poročilo investicijskega sklada in morebitno kasnejše polletno poročilo ter pravila upravljanja vzajemnega sklada, ki jih bo dala na razpolago vlagateljem v drugi državi članici, in
4.
izjavo Agencije, da posamezen vzajemni sklad izpolnjuje pogoje, določene z Direktivo o investicijskih skladih.
(5)
Pristojni nadzorni organ države članice lahko po tem, ko od Agencije prejme obvestilo iz tretjega odstavka tega člena, družbo za upravljanje iz prvega odstavka tega člena obvesti o:
1.
pogojih in predpisih na podlagi katerih sme družba za upravljanje neposredno opravljati storitve oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja vzajemnih skladov, vključno z predpisi, ki urejajo razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo informacij, ki so pomembne za vlagatelje v vzajemne sklade,
2.
pravilih varnega in skrbnega poslovanja ter pravilih ravnanja, na podlagi katerih mora družba za upravljanje pri neposrednem opravljanju storitev upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev, ravnati v javnem interesu.
(6)
Družba za upravljanje sme pričeti s poslovanjem v državi članici takoj po tem, ko pristojni nadzorni organi države članice prejme od Agencije obvestilo iz tretjega odstavka tega člena ter od družbe za upravljanje obvestilo iz četrtega odstavka tega člena.
(7)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka sme družba za upravljanje pričeti z neposrednim oglaševanjem, trženjem in prodajo enot premoženja vzajemnega sklada v državi članici šele po izteku dveh mesecev od dne, ko je o nameri pričetka trženja oziroma prodaje obvestila pristojni nadzorni organ države članice in obvestilu priložila podatke in dokumentacijo v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(8)
Ne glede na določbe sedmega odstavka, družba za upravljanje ne sme pričeti neposredno oglaševati, tržiti in prodajati enot premoženja vzajemnega sklada v državi članici, če pristojni nadzorni organ države članice pred iztekom roka iz sedmega odstavka tega člena z odločbo ugotovi, da:
1.
načrtovano oglaševanje, trženje in prodaja enot premoženja vzajemnega sklada, razkrivanje, razpoložljivost in javna objava informacij, ki so pomembne za vlagatelje v te vzajemne sklade ter vzpostavljena poslovna razmerja iz šestega odstavka tega člena niso v skladu s predpisi, ki veljajo na ozemlju države članice, oziroma
2.
družba za upravljanje ni zagotovila zadostnih denarnih sredstev oziroma zmogljivosti za:
-
oglaševanje in trženje enot premoženja vzajemnih skladov,
-
plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
-
ponovne nakupe ali odkupe enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
-
razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo podatkov in informacij vlagateljem v vzajemne sklade.
Obrazloženo odločbo pristojni nadzorni organ države članice posreduje Agenciji, Agencija pa mora nemudoma o tem obvestiti družbo za upravljanje.
(9)
Družba za upravljanje mora pred nameravanimi spremembami, ki se nanašajo na opravljanje storitev, ki jih bo neposredno opravljala v državi članici, o tej nameri pisno obvestiti Agencijo in pristojni organ te države članice. Pristojni nadzorni organ države članice lahko po prejemu navedenega obvestila družbo za upravljanje pozove, da dopolni ali spremeni podatke iz drugega odstavka oziroma podatke iz 1., 2. oziroma 3. točke četrtega odstavka tega člena.
Agencija mora pristojni nadzorni organ države članice v primeru, da je družba za upravljanje vključena v sistem jamstev za terjatve vlagateljev, ki je vzpostavljen v Republiki Sloveniji, nemudoma obvestiti o morebitni spremembi tega sistema.
(10)
Družba za upravljanje, ki v skladu s predpisi že neposredno trži investicijske sklade v državi članici, sme pričeti neposredno oglaševati, tržiti oziroma prodajati enote premoženja dodatnih vzajemnih skladov v državi članici po izteku dveh mesecev od dne ko je o nameri pričetka trženja oziroma prodaje obvestila pristojni nadzorni organ države članice in obvestilu priložila podatke in dokumentacijo v skladu s četrtim odstavkom tega člena, razen če pristojni nadzorni organ države članice pred iztekom tega roka v obrazloženi odločbi navede ugotovitve iz 1. oziroma 2. točke osmega odstavka tega člena.
Obrazloženo odločbo pristojni nadzorni organ države članic posreduje Agenciji.
(11)
Določbe prvega do desetega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, kadar družba za upravljanje pooblasti drugo osebo za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v državi članici.
44. člen
Nadzor nad opravljanjem storitev v državi članici
(1)
Agencija opravlja nadzor nad podružnico družbe za upravljanje v državi članici.
(2)
Agencija lahko zaprosi pristojni nadzorni organ države članice, v kateri družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, da opravi pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje v tej državi članici, če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma če je to v skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe Agencije udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni organ države članice.
(3)
Če družba za upravljanje, ki opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici, kljub opozorilu pristojnega nadzornega organa države članice krši predpise te države članice, sprejme Agencija ukrepe nadzora v skladu s tem zakonom. Agencija mora nemudoma obvestiti pristojni nadzorni organ države članice o ukrepih, ki jih je sprejela.
(4)
Če Agencija družbi za upravljanje odvzame dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma ji začasno prepove opravljati te storitve, mora o tem nemudoma pisno obvestiti pristojne nadzorne organe držav članic, v katerih družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov.
45. člen
Opravljanje storitev v tuji državi
(1)
Družba za upravljanje sme opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v tuji državi samo prek podružnice.
(2)
Za ustanovitev podružnice v tuji državi mora družba za upravljanje pridobiti dovoljenje Agencije.
(3)
Za odločanje o dovoljenju za ustanovitev podružnice se smiselno uporabljajo določbe prvega, drugega, tretjega, šestega, dvanajstega in trinajstega odstavka 42. člena tega zakona.
(4)
Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tuji državi tudi, če je verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora nad družbo za upravljanje.
(5)
Določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, kadar družba za upravljanje pooblasti drugo osebo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, ki jih upravlja, v tuji državi.
3.3. PODRUŽNICA IN PROSTO OPRAVLJANJE STORITEV DRUŽB ZA UPRAVLJANJE DRŽAV ČLANIC
46. člen
Družbe za upravljanje držav članic
(1)
Družba za upravljanje, ki je v državi članici upravičena upravljati posamezne investicijske sklade tako, da je njihovo poslovanje v skladu z Direktivo o investicijskih skladih, lahko storitve samo za takšne sklade opravlja tudi na območju Republike Slovenije, bodisi prek podružnice bodisi neposredno.
(2)
Če so investicijski kuponi oziroma delnice investicijskih skladov, katerih sedež je v državi članici, predmet prepovedi trženja oziroma prodaje na območju te države članice, družba za upravljanje, ki upravlja te investicijske sklade, ne sme neposredno ali posredno preko podružnice vršiti trženja oziroma prodaje teh investicijskih kuponov oziroma teh delnic investicijskih skladov na območju Republike Slovenije.
46.a člen
Opravljanje storitev v Republiki Sloveniji prek podružnice
(1)
Družba za upravljanje države članice, ki namerava odpreti podružnico v Republiki Sloveniji, mora o svoji nameri obvestiti pristojni nadzorni organ v svoji državi.
(2)
Obvestilo iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati naslednje podatke:
1.
navedbo, da namerava družba za upravljanje države članice v Republiki Sloveniji odpreti podružnico,
2.
splošne podatke o podružnici, ki obsegajo:
-
opis storitev, ki jih bo opravljala podružnica in njen načrt poslovanja,
-
organizacijsko strukturo podružnice,
-
imena oseb, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice,
-
naslov, na katerem bo mogoče v Republiki Sloveniji pridobiti dokumentacijo o poslovanju podružnice.
Pristojni nadzorni organ države članice mora Agenciji posredovati prejeto obvestilo iz prvega odstavka tega člena in podrobne podatke o sistemu jamstev za terjatve vlagateljev, namenjenemu zaščiti vlagateljev v investicijske sklade in vlagateljev, za katere bo družba za upravljanje države članice opravljala storitve upravljanja finančnega premoženja ali storitve vodenja računov vrednostnih papirjev.
(3)
Družba za upravljanje države članice mora Agencijo obvestiti o nameri pričetka oglaševanja, trženja oziroma prodaje enot premoženja oziroma delnic posameznega investicijskega sklada, opravljanja storitev upravljanja premoženja vlagateljev, vodenja računov oziroma hrambe vrednostnih papirjev in investicijskega svetovanja v Republiki Sloveniji preko podružnice.
Obvestilu o nameri mora družba za upravljanje države članice priložiti naslednje podatke in dokumentacijo:
1.
natančen opis:
-
načrtovanega oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja oziroma delnic investicijskega sklada,
-
načrtovanega razkrivanja, razpoložljivosti in javne objave informacij iz 3. točke tega odstavka in
-
poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje države članice vzpostavila oziroma jih namerava vzpostaviti v zvezi z načrtovanimi aktivnostmi iz prve in druge alinee te točke v Republiki Sloveniji,
2.
natančen opis načina zagotavljanja zadostnih zmogljivosti, denarnih sredstev in poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje države članice vzpostavila za:
-
plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
-
ponovni nakup ali odkup enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada, in
-
razkritje, razpoložljivost oziroma javno objavo podatkov in informacij, ki je dolžna zagotoviti družba za upravljanje države članice in/ali pooblaščena oseba družbe za upravljanje države članice vlagateljem,
3.
izvleček prospekta in prospekt, zadnje letno poročilo investicijskega sklada in morebitno kasnejše polletno poročilo, ustanovne dokumente investicijskega sklada oziroma pravila upravljanja investicijskega sklada in druge informacije, ki jih bo družba za upravljanje države članice razkrila, javno objavila oziroma dala na razpolago vlagateljem v Republiki Sloveniji, in
4.
izjavo organa, ki je pristojen za nadzor opravljanja storitev družbe za upravljanje države članice, da posamezen investicijski sklad izpolnjuje pogoje, določene z Direktivo o investicijskih skladih.
(4)
Agencija lahko najkasneje v dveh mesecih po tem, ko je od pristojnega nadzornega organa države članice prejela obvestilo iz prvega odstavka tega člena, družbo za upravljanje države članice obvesti o:
1.
pogojih in predpisih na podlagi katerih sme družba za upravljanje države članice preko podružnice v Republiki Sloveniji opravljati storitve oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja oziroma delnic investicijskih skladov, vključno s predpisi, ki urejajo razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo informacij, ki so pomembne za vlagatelje v investicijske sklade,
2.
pravilih varnega in skrbnega poslovanja ter pravilih ravnanja, ki veljajo v Republiki Sloveniji, na podlagi katerih mora družba za upravljanje države članice pri opravljanju storitev upravljanju premoženja vlagateljev, vodenja računov oziroma hrambe vrednostnih papirjev vlagateljev ali storitev investicijskega svetovanja, ki jih opravlja v Republiki Sloveniji preko podružnice, ravnati v javnem interesu.
(5)
Družba za upravljanje države članice sme odpreti podružnico, pričeti poslovati preko podružnice in pričeti oglaševati, tržiti in prodajati enote premoženja oziroma delnic investicijskega sklada preko podružnice v Republiki Sloveniji po izteku dveh mesecih od dne, ko je Agencija od organa, pristojnega za nadzor družbe za upravljanje države članice, prejela obvestilo in podatke iz drugega odstavka tega člena ter od družbe za upravljanje države članice obvestilo iz tretjega odstavka tega člena.
(6)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, družba za upravljanje države članice ne sme pričeti oglaševati, tržiti in prodajati enot premoženja oziroma delnic investicijskega sklada v Republiki Sloveniji preko podružnice, če Agencija pred iztekom roka iz petega odstavka tega člena z odločbo ugotovi, da:
1.
načrtovano oglaševanje, trženje in prodaja enot premoženja oziroma delnic investicijskega sklada, razkrivanje, razpoložljivost in javna objava informacij, ki so pomembne za vlagatelje v te investicijske sklade ter vzpostavljena pravna razmerja iz četrtega odstavka tega člena niso v skladu s predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji, oziroma
2.
družba za upravljanje ni zagotovila zadostnih denarnih sredstev oziroma zmogljivosti za:
-
oglaševanje in trženje enot premoženja oziroma delnic investicijskih skladov,
-
plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
-
ponovne nakupe ali odkupe enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
-
razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo podatkov in informacij vlagateljem v investicijske sklade.
Obrazloženo odločbo Agencija posreduje organu države članice, pristojnemu za nadzor družbe za upravljanje države članice iz prvega odstavka tega člena in družbi za upravljanje države članice.
(7)
Družba za upravljanje države članice sme pričeti oglaševati, tržiti oziroma prodajati enote premoženja oziroma delnice dodatnih investicijskih skladov preko svoje podružnice v Republiki Sloveniji po izteku dveh mesecev od dne, ko je o nameri iz tretjega odstavka tega člena obvestila Agencijo in obvestilu priložila podatke in dokumentacijo v skladu s tretjim odstavkom tega člena, razen če Agencija pred iztekom tega roka v obrazloženi odločbi navede ugotovitve iz 1. oziroma 2. točke šestega odstavka tega člena.
Obrazloženo odločbo Agencija posreduje organu pristojnemu za nadzor družbe za upravljanje države članice in družbi za upravljanje države članice.
(8)
Družba za upravljanje države članice mora o vsaki nameravani spremembi podatkov iz drugega odstavka tega člena ali podatkov iz tretjega odstavka tega člena pisno obvestiti Agencijo in organ pristojen za njen nadzor v državi članici, najmanj en mesec pred nameravano spremembo.
Pristojni nadzorni organ države članice mora Agencijo v primeru, da je družba za upravljanje države članice vključena v sistem jamstev za terjatve vlagateljev, ki je vzpostavljen v tej državi članici, nemudoma obvestiti o morebitni spremembi tega sistema.
(9)
Za ukrepe Agencije v zvezi z nameravanimi spremembami iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe šestega odstavka tega člena.
47. člen
Neposredno opravljanje storitev družbe za upravljanje države članice
(1)
Družba za upravljanje države članice mora o nameri pričetka neposrednega opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov, storitev upravljanja premoženja vlagateljev, storitev vodenja računov in hrambe vrednostnih papirjev oziroma storitev investicijskega svetovanja v Republiki Sloveniji, obvestiti organ, ki je v tej državi članici pristojen za nadzor njenega poslovanja.
(2)
Obvestilo iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati naslednje podatke:
1.
navedbo, da namerava družba za upravljanje države članice pričeti z neposrednim opravljanjem storitev v Republiki Sloveniji,
2.
program načrtovanih aktivnosti in opis storitev, ki jih bo opravljala v Republiki Sloveniji.
(3)
Organ, pristojen za nadzor poslovanja družbe za upravljanje države članice, mora najkasneje v roku enega meseca po tem, ko je od družbe za upravljanje države članice prejel obvestilo iz prvega odstavka, to obvestilo posredovati Agenciji in o tem obvestiti družbo za upravljanje države članice.
Organ, pristojen za nadzor poslovanja družbe za upravljanje države članice mora Agenciji posredovati tudi podrobne podatke o sistemu jamstev za terjatve vlagateljev namenjenemu zaščiti vlagateljev v investicijske sklade in vlagateljev, za katere bo družba za upravljanje države članice opravljala storitve upravljanja finančnega premoženja ali storitve vodenja računov vrednostnih papirjev.
(4)
Agencija lahko po tem, ko je od organa, pristojnega za nadzor poslovanja družbe za upravljanje države članice prejela obvestilo iz tretjega odstavka tega člena družbo za upravljanje iz tretjega odstavka tega člena obvesti o:
1.
pogojih in predpisih na podlagi katerih sme družba za upravljanje države članice v Republiki Sloveniji neposredno opravljati storitve oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja oziroma delnic investicijskih skladov, vključno z predpisi, ki urejajo razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo informacij, ki so pomembne za vlagatelje v investicijske sklade,
2.
pravilih varnega in skrbnega poslovanja ter pravilih ravnanja, ki veljajo v Republiki Sloveniji, na podlagi katerih mora družba za upravljanje države članice, pri neposrednem opravljanju storitev upravljanju premoženja vlagateljev, vodenja računov oziroma hrambe vrednostnih papirjev vlagateljev ali storitev investicijskega svetovanja v Republiki Sloveniji, ravnati v javnem interesu.
(5)
Družba za upravljanje države članice sme pričeti s poslovanjem v Republiki Sloveniji takoj, ko Agencija od pristojnega nadzornega organa države članice prejme obvestilo in podatke iz tretjega odstavka tega člena ter od družbe za upravljanje države članice obvestilo iz četrtega odstavka tega člena.
(6)
Družba za upravljanje države članice mora obvestiti Agencijo o nameri pričetka neposrednega oglaševanja, trženja oziroma prodaje enot premoženja oziroma delnic posameznega investicijskega sklada ki ga upravlja, v Republiki Sloveniji.
Obvestilu o nameri mora družba za upravljanje države članice priložiti naslednje podatke in dokumentacijo:
1.
natančen opis:
-
načrtovanega oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja oziroma delnic investicijskega sklada,
-
načrtovanega razkrivanja, razpoložljivosti in javne objave informacij iz 3. točke tega odstavka ter
-
poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila oziroma jih namerava vzpostaviti v zvezi z načrtovanimi aktivnostmi iz prve in druge alinee te točke v Republiki Sloveniji,
2.
natančen opis načina zagotavljanja zadostnih zmogljivosti, denarnih sredstev in poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje države članice vzpostavila, za:
-
plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
-
ponovni nakup ali odkup enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada, in
-
razkritje, razpoložljivost oziroma javno objavo podatkov in informacij, ki je dolžna zagotoviti družba za upravljanje države članice vlagateljem,
3.
izvleček prospekta in prospekt, zadnje letno poročilo investicijskega sklada in morebitno kasnejše polletno poročilo, ustanovni dokument investicijskega sklada oziroma pravila upravljanja investicijskega sklada, ki jih bo razkrila, javno objavila oziroma dala na razpolago vlagateljem v Republiki Sloveniji, in
4.
izjavo organa, pristojnega za nadzor poslovanja družbe za upravljanje države članice, da posamezen investicijski sklad izpolnjuje pogoje, določene z Direktivo o investicijskih skladih.
(7)
Ne glede na določbe petega odstavka tega člena sme družba za upravljanje države članice pričeti z neposrednim oglaševanjem, trženjem in prodajo enot premoženja oziroma delnic investicijskega sklada v Republiki Sloveniji po izteku dveh mesecev od dne, ko je o nameri pričetka trženja oziroma prodaje obvestila Agencijo in obvestilu priložila podatke in dokumentacijo v skladu s šestim odstavkom tega člena.
(8)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, družba za upravljanje države članice ne sme pričeti neposredno oglaševati, tržiti in prodajati enot premoženja oziroma delnic investicijskega sklada v Republiki Sloveniji, če Agencija pred iztekom roka iz sedmega odstavka tega člena z odločbo ugotovi, da:
1.
načrtovano oglaševanje, trženje in prodaja enot premoženja oziroma delnic investicijskega sklada, razkrivanje, razpoložljivost in javna objava informacij, ki so pomembne za vlagatelje v te investicijske sklade ter vzpostavljena pravna razmerja iz četrtega odstavka tega člena niso v skladu s predpisi, ki veljajo na ozemlju Republike Slovenije, oziroma
2.
družba za upravljanje ni zagotovila zadostnih denarnih sredstev oziroma zmogljivosti za:
-
oglaševanje in trženje enot premoženja oziroma delnic investicijskih skladov,
-
plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
-
ponovne nakupe ali odkupe enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
-
razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo podatkov in informacij vlagateljem v investicijske sklade.
Obrazloženo odločbo Agencija posreduje organu pristojnemu za nadzor družbe za upravljanje države članice in družbi za upravljanje države članice.
(9)
Družba za upravljanje države članice, ki v skladu s predpisi že neposredno trži investicijske sklade v Republiki Sloveniji, sme pričeti neposredno oglaševati, tržiti oziroma prodajati enote premoženja oziroma delnice dodatnih investicijskih skladov v Republiki Sloveniji po izteku dveh mesecev od dne ko je o nameri pričetka trženja oziroma prodaje obvestila Agencijo in obvestilu priložila podatke in dokumentacijo v skladu s šestim odstavkom tega člena, razen če Agencija pred iztekom tega roka v obrazloženi odločbi navede ugotovitve iz 1. oziroma 2. točke osmega odstavka tega člena.
Obrazloženo odločbo Agencija posreduje organu pristojnemu za nadzor družbe za upravljanje države članice in družbi za upravljanje države članice.
(10)
Družba za upravljanje države članice mora pred nameravanimi spremembami, ki se nanašajo na opravljanje storitev, ki jih bo neposredno opravljala v Republiki Sloveniji, o tej nameri pisno obvestiti Agencijo in organ države članice, ki je pristojen za nadzor njenega poslovanja. Agencija lahko po prejemu navedenega obvestila družbo za upravljanje države članice pozove, da dopolni ali spremeni podatke iz 2. točke drugega odstavka tega člena oziroma podatke iz 1., 2. oziroma 3. točke šestega odstavka tega člena.
Pristojni nadzorni organ države članice mora Agencijo v primeru, da je družba za upravljanje države članice vključena v sistem jamstev za terjatve vlagateljev, ki je vzpostavljen v tej državi članici, nemudoma obvestiti o morebitni spremembi tega sistema.
(11)
Določbe prvega do desetega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, kadar družba za upravljanje države članice pooblasti drugo osebo za opravljanje posameznih storitev v Republiki Sloveniji.
47.a člen
Poročanje družbe za upravljanje države članice za statistične namene
(1)
Družba za upravljanje države članice, ki ima odprto podružnico v Republiki Sloveniji, mora o svojem poslovanju preko te podružnice redno poročati Agenciji, pri čemer posreduje vse podatke, ki jih Agencija potrebuje za statistične namene.
(2)
Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji neposredno opravlja svoje storitve, mora Agenciji poročati o usklajenosti s pravili varnega in skrbnega poslovanja in obvladovanja tveganj, splošnimi pogoji poslovanja, s predpisi, ki se nanašajo na razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo informacij, ki so pomembne za vlagatelje v investicijske sklade, s predpisi o varstvu potrošnikov oziroma vlagateljev ter drugimi predpisi iz 7. člena tega zakona, ki sicer veljajo za družbe za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji in katerih namen je zaščita vlagateljev.
(3)
Agencija predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke poročanja iz prvega in drugega odstavka tega člena.
48. člen
Nadzor nad podružnico družbe za upravljanje države članice
(1)
Pristojni nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje te države članice.
(2)
V primeru iz prvega odstavka tega člena ima pristojni nadzorni organ oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Agencija na podlagi določb 344. do 348. člena ZTVP-1.
(3)
Na zaprosilo pristojnega nadzornega organa države članice mora Agencija opraviti pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje te države članice na območju Republike Slovenije.
(4)
Ne glede na določbe prvega do tretjega odstavka tega člena je Agencija pristojna opraviti pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje države članice na območju Republike Slovenije v skladu z določbami 344. do 348. člena ZTVP-1 zaradi preverjanja, če podružnica ravna v skladu s pogoji in predpisi, na podlagi katerih lahko družba za upravljanje države članice preko podružnice v Republiki Sloveniji opravlja storitve oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja oziroma investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov, vključno z predpisi, ki urejajo razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo informacij, ki so pomembne za vlagatelje v investicijske sklade, ki jih upravlja, ter splošne pogoje poslovanja, ki veljajo v Republiki Sloveniji in na podlagi katerih mora družba za upravljanje države članice pri opravljanju storitev upravljanja premoženja vlagateljev, vodenja računov oziroma hrambe vrednostnih papirjev vlagateljev ali storitev investicijskega svetovanja, ki jih opravlja preko podružnice v Republiki Sloveniji, ravnati v javnem interesu.
49. člen
Ukrepi nadzora nad družbo za upravljanje države članice
(1)
Če je družba za upravljanje države članice, ki na območju Republike Slovenije opravlja storitve bodisi preko podružnice bodisi neposredno, kršila pravila in predpise iz drugega odstavka 47.a člena tega zakona, ji Agencija z odredbo naloži odpravo kršitev.
(2)
Če družba za upravljanje države članice oziroma njena podružnica v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, obvesti Agencija pristojni nadzorni organ te države članice.
(3)
Agencija lahko družbi za upravljanje države članice oziroma njeni podružnici za kršitve, storjene na območju Republike Slovenije, izreče tudi začasno prepoved opravljanja storitev oziroma prepoved opravljanja storitev, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 2. oziroma 3. točki prvega odstavka 203. člena tega zakona oziroma v 4. točki prvega odstavka 205. člena tega zakona.
(4)
Pred izrekom ukrepa iz tretjega odstavka tega člena mora Agencija obvestiti pristojni nadzorni organ države članice.
(5)
Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena lahko Agencija družbi za upravljanje države članice oziroma njeni podružnici izreče začasno prepoved opravljanja storitev, ne da bi predhodno obvestila pristojni nadzorni organ te države članice, če zaradi zaščite interesov vlagateljev ni mogoče odlašati.
(6)
V primeru iz petega odstavka tega člena mora Agencija o začasni prepovedi obvestiti pristojni nadzorni organ države članice in Evropsko komisijo takoj, ko je to mogoče.
3.4. OPRAVLJANJE STORITEV TUJIH DRUŽB ZA UPRAVLJANJE
50. člen
Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov tujih družb za upravljanje
(1)
Tuja družba za upravljanje lahko na ozemlju Republike Slovenije opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov samo prek podružnice.
(2)
Določbe tega razdelka se uporabljajo tudi, kadar tuja družba za upravljanje pooblasti drugo osebo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, ki jih upravlja, v Republiki Sloveniji.
51. člen
Dovoljenje za ustanovitev podružnice
(1)
Tuja družba za upravljanje lahko na ozemlju Republike Slovenije ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice. Tuja družba za upravljanje lahko na ozemlju Republike Slovenije prodaja in trži samo investicijske kupone oziroma delnice tistih investicijskih skladov, ki so navedeni v izreku dovoljenja iz prejšnjega stavka.
(2)
Zahteva za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice mora obsegati podatke o investicijskih skladih, katerih investicijske kupone oziroma delnice namerava podružnica tuje družbe za upravljanje prodajati oziroma tržiti na območju Republike Slovenije.
(3)
Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice je treba priložiti:
1.
akt o ustanovitvi podružnice,
2.
izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično družbo za upravljanje,
3.
statut oziroma pravila matične družbe za upravljanje,
4.
revidirana letna poročila matične družbe za upravljanje za zadnja tri leta poslovanja,
5.
če iz izpiska iz 2. točke niso razvidni podatki o lastnikih matične družbe za upravljanje: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje lastnike in njihove deleže pri upravljanju matične družbe za upravljanje,
6.
izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so pri upravljanju matične družbe za upravljanje udeležene z več kot 10 odstotki,
7.
opis storitev, ki jih bo opravljala podružnica in njen načrt poslovanja za dve leti,
8.
dokumentacijo, ki jo s predpisom določi Agencija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov,
9.
natančen opis načrtovanega trženja in poslovnih razmerij, ki jih je tuja družba za upravljanje vzpostavila v zvezi s trženjem investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov na območju Republike Slovenije ter druge podatke iz 7. člena tega zakona,
10.
za vsak investicijski sklad, na katerega se nanaša zahteva iz drugega odstavka tega člena:
a)
pravila upravljanja vzajemnega sklada oziroma statut investicijske družbe,
b)
prospekt,
c)
zadnje letno poročilo,
č)
morebitno kasnejše polletno poročilo in
d)
drugo dokumentacijo, ki jo s predpisom določi Agencija, in na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bodo imetniki investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov, na katere se nanaša zahteva iz drugega odstavka tega člena deležni najmanj enake ravni zaščite kot drugi vlagatelji v investicijske sklade po tem zakonu,
11.
podatke o članih poslovodnih in nadzornih organov matične družbe za upravljanje,
12.
izjavo matične družbe za upravljanje, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice.
(4)
Agencija kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje zahteva, da tuja družba za upravljanje pri banki na ozemlju Republike Slovenije odpre denarni račun, na katerem mora pred izdajo dovoljenja izkazovati stanje denarnih sredstev najmanj v višini 25 odstotkov vrednosti enot premoženja oziroma delnic vseh investicijskih skladov, ki jih namerava prodati v prvem mesecu poslovanja podružnice v Republiki Sloveniji, in za katere bodo imeli bodoči vlagatelji pravico zahtevati njihov odkup. Po pridobitvi dovoljenja za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji mora tuja družba za upravljanje na tem denarnem računu vedno izkazovati takšno stanje denarnih sredstev, ki bo zadostno za poravnavo obveznosti do imetnikov investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov, katerih prodaja je bila opravljena na območju Republike Slovenije.
(5)
Agencija izda dovoljenje za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, sklene da:
1.
je podružnica finančno, upravljavsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu z določbami tega zakona, in
2.
bodo imetniki investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov, na katere se nanaša zahteva iz drugega odstavka tega člena deležni najmanj enake ravni zaščite kot drugi vlagatelji v investicijske sklade po tem zakonu, in
3.
investicijski kuponi oziroma delnice investicijskih skladov, na katere se nanaša zahteva iz drugega odstavka tega člena, niso predmet prepovedi trženja oziroma prodaje na območju matične države.
(6)
V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje Agencija določno navede, za katere investicijske sklade, ki jih upravlja tuja družba za upravljanje, dovoljenje velja.
(7)
Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice:
1.
če poslovodje podružnice nimajo dovoljenja iz 24. člena tega zakona (četrti odstavek 52. člena tega zakona),
2.
če tuja družba za upravljanje v zvezi z vsakim investicijskim skladom, na katerega se nanaša zahteva iz drugega odstavka tega člena, ni pridobila dovoljenja za objavo prospekta in izvlečka prospekta iz 96. člena tega zakona.
(8)
Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje tudi, če je verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora nad družbo za upravljanje.
52. člen
Uporaba določb
(1)
Za tujo družbo za upravljanje, ki je na območju Republike Slovenije ustanovila podružnico, se uporablja določba tretjega odstavka 191. člena ZTVP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 32. člena tega zakona.
(2)
Za podružnico tuje družbe za upravljanje se uporabljajo naslednje določbe tega zakona in na njihovi podlagi izdani predpisi:
1.
32. člen tega zakona,
2.
7. člen, 86. in 88. člen tega zakona,
3.
91. do 94. ter 96. do 105. člen tega zakona,
4.
106. do 108. člen tega zakona,
5.
109. do 111. člen tega zakona.
(3)
Za nadzor nad podružnico tuje družbe za upravljanje se smiselno uporabljajo določbe 8. poglavja tega zakona.
(4)
Za poslovodje podružnice tuje družbe za upravljanje se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi družbe za upravljanje.
(5)
Agencija odvzame dovoljenje za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje tudi, če je pristojni nadzorni organ tuje družbe za upravljanje tej družbi odvzel dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
4. SKUPNE DOLOČBE O UPRAVLJANJU INVESTICIJSKIH SKLADOV
4.1. SKRBNIŠKE STORITVE V ZVEZI Z UPRAVLJANJEM INVESTICIJSKIH SKLADOV
53. člen
Pogodba o opravljanju skrbniških storitev
(1)
Družba za upravljanje mora za račun investicijskih skladov, ki jih upravlja, s skrbnikom skleniti pogodbo o opravljanju skrbniških storitev. Posamezen investicijski sklad ima lahko le enega skrbnika njegovega premoženja.
(2)
Skrbnik mora na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za račun investicijskih skladov:
1.
opravljati storitve vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 61. člena tega zakona,
2.
opravljati storitve hrambe vrednostnih papirjev v skladu s sedmim, osmim in devetim odstavkom 61. člena tega zakona,
3.
voditi poseben denarni račun v skladu z 63. členom tega zakona in zagotoviti, da se v breme tega računa opravljajo samo izplačila, ki jih je po tem zakonu in pravilih vzajemnega sklada oziroma statutu investicijske družbe dovoljeno opraviti v breme premoženja investicijskega sklada,
4.
zagotavljati, da se izpolnitve obveznosti iz poslov, ki jih je družba za upravljanje sklenila za račun investicijskega sklada, opravljajo v poslovno običajnih rokih, razen če je posel oziroma izpolnitev v nasprotju z določbami tega zakona oziroma pravili vzajemnega sklada oziroma statutom investicijske družbe, in zagotavljati, da se terjatve iz takšnih poslov izterjajo na način iz 83. člena tega zakona,
5.
zagotoviti, da se čista vrednost sredstev investicijskega sklada izračunava v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njihovi podlagi in pravili upravljanja vzajemnega sklada oziroma statutom investicijske družbe,
6.
zagotoviti, da se provizija, do katere je upravičena družba za upravljanje, obračunava v skladu s tem zakonom in pravili upravljanja vzajemnega sklada oziroma statutom investicijske družbe, in
7.
opravljati druge storitve v skladu z določbami tega zakona.
(3)
Za račun vzajemnega sklada mora skrbnik poleg storitev iz drugega odstavka tega člena tudi:
1.
zagotoviti, da prodaja, izdaja, odkup, izplačilo in začasna zaustavitev ponovnega nakupa ali odkupa enot premoženja vzajemnega sklada oziroma investicijskih kuponov poteka v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja vzajemnega sklada,
2.
zagotoviti, da se vrednost enote premoženja vzajemnega sklada izračunava v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravili upravljanja vzajemnega sklada,
3.
zagotoviti, da se prihodek vzajemnega sklada uporabi v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi, kot tudi v skladu s pravili upravljanja in prospektom vzajemnega sklada,
4.
zagotoviti, da se celotni stroški investicijskega sklada in celotni stroški imetnika enote vzajemnega sklada, izraženi v odstotku od čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada, izračunavajo v skladu z metodologijo, ki jo je predpisala Agencija, in
5.
izpolniti navodila družbe za upravljanje, razen če so v nasprotju z zakoni in pravili upravljanja vzajemnega sklada.
(4)
Za račun investicijske družbe mora skrbnik poleg storitev iz drugega odstavka tega člena tudi zagotoviti, da:
1.
prva in nadaljnje prodaje in izdaje delnic investicijske družbe potekajo v skladu z določbami tega zakona in statutom investicijske družbe, in
2.
odkup lastnih delnic investicijske družbe poteka v skladu z določbami tega zakona in statutom investicijske družbe,
3.
zagotoviti, da se prihodek investicijske družbe uporabi v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi, kot tudi v skladu s statutom in prospektom investicijske družbe.
(5)
Skrbnik je za opravljanje skrbniških storitev upravičen do provizije, ki mora biti izražena v odstotku od čiste vrednosti premoženja investicijskega sklada.
(6)
Poleg provizije iz petega odstavka tega člena je iz premoženja investicijskega sklada skrbniku dovoljeno povrniti samo naslednje stroške:
1.
stroške za vnos in izvršitev nalogov iz šestega odstavka 61. člena tega zakona,
2.
stroške hrambe in/ali vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov posameznega investicijskega sklada pri drugih bankah oziroma finančnih organizacijah skladno z določbami 61.a člena tega zakona ter s tem povezani stroški vnosa in izvršitve naloga (transakcijski stroški),
3.
stroške v zvezi s postopki iz drugega odstavka 58. člena, četrtega odstavka 138. člena in četrtega odstavka 182. člena tega zakona.
54. člen
Prepovedani posli in naložbe skrbnika premoženja investicijskega sklada
(1)
Družba za upravljanje in oseba povezana z družbo za upravljanje v svojem imenu in za svoj račun ter v svojem imenu in za račun investicijskega sklada, ki ga upravlja, s skrbnikom, ki za njene sklade opravlja skrbniške storitve, in s tem skrbnikom povezanimi osebami, ne sme sklepati poslov nakupa in prodaje oziroma drugih poslov, katerih predmet so naložbe investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje upravlja.
(2)
Skrbnik in z njim povezane osebe ne smejo pridobiti investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve.
(3)
Fizična oseba, ki upravlja premoženje skrbnika ne sme hkrati opravljati skrbniških storitev.
(4)
Skrbnik mora sprejeti pravilnik, s katerim bo uredil omejitev prenosa informacij med osebami iz tretjega odstavka tega člena, ki se nanašajo na premoženje investicijskega sklada, vzajemnega pokojninskega sklada oziroma kritnega premoženja pokojninske družbe in omejil možen konflikt interesov, ki bi lahko nastal med opravljanjem skrbniških storitev za investicijski sklad glede na druge storitve in dejavnosti ter premoženje skrbnika, kakor tudi glede na kapitalsko povezanost skrbnika z drugimi subjekti in lastniško strukturo skrbnika.
(5)
Naložbe in posli skrbnika, katerih predmet so naložbe investicijskih skladov, za katere opravlja skrbniške storitve, skrbnik poroča Agenciji z vsebino, na način in v rokih, ki jih predpiše Agencija.
(6)
Družba za upravljanje za račun investicijskih skladov, ki jih upravlja, v skrbniku skupno ne sme pridobiti kvalificiranega deleža iz drugega odstavka 12. člena, na podlagi katerega bi lahko izvajala pomemben vpliv na upravo skrbnika.
55. člen
Dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev
(1)
Skrbniške storitve iz 53. člena tega zakona lahko opravlja samo:
1.
banka iz prvega odstavka 2. člena ZBan, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev,
2.
podružnica banke države članice, ustanovljena na območju Republike Slovenije v skladu z ZBan, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev,
3.
finančna institucija, katere poslovanje ureja ZTVP-1 in katere glavna dejavnost so po navedenem zakonu storitve v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji ter uveljavljanjem pravic iz teh vrednostnih papirjev in ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje skrbniških storitev,
4.
podružnica finančne institucije iz 3. točke, ustanovljena na območju Republike Slovenije, ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje skrbniških storitev.
(2)
Za opravljanje skrbniških storitev mora banka skrbnica izpolnjevati kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje, določene s predpisi, izdanimi na podlagi prvega odstavka 38. člena ZBan, finančna institucija iz 3. točke prvega odstavka tega člena oziroma njena podružnica pa kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje, ki jih predpiše Agencija, do takrat pa se smiselno uporabljajo določbe 89. člena ZTVP-1 in na njegovi podlagi izdani predpisi.
(3)
Banka Slovenije izda dovoljenje banki skrbnici za opravljanje skrbniških storitev po predhodnem mnenju Agencije. Institucijam iz tretje točke prvega odstavka tega člena izda dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev Agencija.
(4)
Za dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev se uporabljajo določbe ZBan o dovoljenju za opravljanje drugih finančnih storitev, za mnenje in dovoljenje Agencije iz tretjega odstavka tega člena pa določbe ZTVP-1 o dovoljenju za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji oziroma o dovoljenju iz 263. člena ZTVP-1.
(5)
V kolikor se storitve iz 1. točke prvega odstavka 260. člena ZTVP-1 izvajajo kot skrbniške storitve ne velja omejitev opravljanja teh storitev iz tretjega odstavka 260. člena ZTVP-1.
(6)
Za prenehanje dovoljenja za opravljanje skrbniških storitev se za banko skrbnico smiselno uporablja 41. člen ZBan, za finančne institucije iz 3. točke prvega odstavka tega člena pa ZTVP-1.
(7)
Poleg primerov, določenih v prvem odstavku 41. člena ZBan, dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev preneha banki skrbnici tudi, če preneha dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, finančni institucijI iz 3. točke prvega odstavka tega člena pa, če ji preneha dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji po ZTVP-1.
56. člen
Nadzor nad skrbnikom
(1)
Agencija opravlja nadzor nad skrbnikom z namenom preverjanja, ali skrbnik spoštuje določbe tega zakona ter določbe drugih zakonov in predpisov, ki urejajo opravljanje skrbniških storitev za investicijske sklade, za vzajemne pokojninske sklade in kritni sklad pokojninske družbe.
(2)
Za nadzor Agencije iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe ZTVP-1 o nadzoru nad banko oziroma borzno posredniško družbo, ki opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji in določbe tega zakona.
(3)
Agencija pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena, na podlagi 181. člena ZTVP-1 in na podlagi Pravilnika o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov (Uradni list RS, št. 55/99, 87/2000), sodeluje z Banko Slovenije, ki opravlja nadzor nad poslovanjem skrbniške banke na podlagi določb ZBan o nadzoru nad opravljanjem skrbniških in drugih finančnih storitev.
56.a člen
Evidenca kršitev in poročanje skrbnika
(1)
Če skrbnik pri opravljanju skrbniških storitev iz drugega do vključno četrtega odstavka 53. člena ugotovi, da je prišlo s strani investicijskega sklada oziroma družbe za upravljanje do kršitve določb tega zakona ali na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih predpisov oziroma do nepravilnosti pri njihovem poslovanju, mora o tem nemudoma obvestiti družbo za upravljanje.
(2)
Skrbnik mora voditi evidenco ugotovljenih nepravilnosti in kršitev iz prejšnjega odstavka tega člena, v katero za vsako ugotovljeno nepravilnost in kršitev vpisuje najmanj naslednje podatke:
1.
zaporedno številko ugotovljene kršitve oziroma nepravilnosti,
2.
datum in čas ugotovitve in datum nastanka kršitve oziroma nepravilnosti,
3.
vsebino kršitve oziroma nepravilnosti,
4.
navedbo dokumentacije, iz katere je kršitev oziroma nepravilnost razvidna,
5.
opis ukrepov skrbnika za odpravo kršitve oziroma nepravilnosti,
6.
v kolikor kršitev oziroma nepravilnost še ni bila odpravljena, razloge za to,
7.
kdaj se predvideva odprava kršitev oziroma nepravilnosti,
8.
datum in čas odprave kršitve oziroma nepravilnosti,
9.
način odprave kršitve oziroma nepravilnosti ter
10.
oceno morebitne škode povzročene vlagateljem v investicijske sklade oziroma posledice, ki nastopijo za vlagatelje v investicijske sklade zaradi nastale kršitve oziroma nepravilnosti.
(3)
Skrbnik mora hraniti vse dokumente iz 4. točke drugega odstavka tega člena po zaporedni evidenčni številki ugotovljene kršitve oziroma nepravilnosti.
(4)
Skrbnik mora o kršitvah oziroma nepravilnostih iz prvega odstavka tega člena poročati Agenciji.
(5)
Agencija prepiše podrobnejšo vsebino, način in roke poročanja iz prejšnjega odstavka.
57. člen
Profesionalna skrbnost skrbnika
(1)
Skrbnik mora pri opravljanju skrbniških storitev ravnati v skladu s tem zakonom, ZBan, s pravili stroke opravljanja skrbniških storitev ter v vsem paziti na interese imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delničarjev investicijske družbe.
(2)
Skrbnik odgovarja imetnikom investicijskih kuponov vzajemnega sklada, za račun katerega opravlja skrbniške storitve, oziroma investicijski družbi, za račun katere opravlja skrbniške storitve, za škodo, ki jo povzroči premoženju vzajemnega sklada oziroma investicijski družbi z ravnanjem, ki je v nasprotju s tem zakonom ali s pravili stroke opravljanja skrbniških storitev.
(3)
Tožbo za povrnitev škode iz drugega odstavka tega člena je upravičena za račun premoženja vzajemnega sklada oziroma v imenu in za račun investicijske družbe vložiti družba za upravljanje.
(4)
Če družba za upravljanje v tridesetih dneh od prejema pisne zahteve imetnika investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma člana nadzornega sveta oziroma delničarja investicijske družbe ne vloži tožbe iz tretjega odstavka tega člena, lahko tako tožbo za račun premoženja vzajemnega sklada oziroma v imenu in za račun investicijske družbe vloži vsak imetnik investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma nadzorni svet ali vsak delničar investicijske družbe.
(5)
Določbi tretjega in četrtega odstavka tega člena ne izključujeta pravice posameznega imetnika investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delničarja investicijske družbe do povrnitve škode, ki mu jo skrbnik povzroči z neizpolnitvijo oziroma nepravilno izpolnitvijo obveznosti iz tretjega oziroma četrtega odstavka 53. člena tega zakona.
(6)
Odškodninske odgovornosti skrbnika iz drugega oziroma petega odstavka tega člena ni mogoče niti izključiti niti omejiti.
58. člen
Razmerje med skrbnikom in družbo za upravljanje
(1)
Družba za upravljanje in skrbnik morata ravnati neodvisno drug od drugega, vsak od njiju pa tako, da zagotavlja največje koristi imetnikom investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma imetnikom delnic investicijske družbe.
(2)
Skrbnik in družba za upravljanje sta pooblaščena v vseh sodnih postopkih in postopkih pred drugimi državnimi organi, katerih predmet so pravice, obveznosti oziroma premoženje investicijskega sklada uveljavljati zahtevke in ugovore za račun vzajemnega sklada oziroma v imenu in za račun investicijske družbe.
(3)
Kadar si procesna dejanja skrbnika in družbe za upravljanje v postopkih iz drugega odstavka tega člena nasprotujejo, veljajo tista procesna dejanja, ki so za investicijski sklad ugodnejša.
(4)
Družba za upravljanje mora skrbnika nemudoma obvestiti o začetku vsakega postopka iz drugega odstavka tega člena in ji tekoče poročati o teku postopka.
(5)
Družba za upravljanje v postopkih iz drugega odstavka tega člena ne more razpolagati z zahtevki, skleniti sodne poravnave ali umakniti pravnega sredstva brez soglasja skrbnika.
59. člen
Dovoljenje za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev
(1)
Družba za upravljanje mora pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev pridobiti dovoljenje Agencije.
(2)
Zahtevi za izdajo dovoljenja za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev je treba priložiti:
1.
besedilo pogodbe,
2.
dovoljenje Banke Slovenije oziroma dovoljenje Agencije iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona, in
3.
dokazilo, da je sedež skrbnika oziroma da je skrbnik ustanovljen (podružnica) v isti državi kot je sedež družbe za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, za katerega bo skrbnik vršil skrbniške storitve.
(3)
Agencija izda dovoljenje za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev, če je pogodba v skladu s tem zakonom, če ima skrbniška banka dovoljenje Banke Slovenije oziroma institucija iz tretje točke prvega odstavka 55. člena tega zakona dovoljenje Agencije iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona in če je sedež skrbnika oziroma je skrbnik ustanovljen v isti državi kot je sedež družbe za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, za katerega bo skrbnik vršil skrbniške storitve.
(4)
Kadar je družba za upravljanje vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe, se postopek odločanja o dovoljenju za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev združi s postopkom odločanja o dovoljenju za upravljanje vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe.
(5)
Določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev.
4.2. LOČITEV PREMOŽENJA INVESTICIJSKEGA SKLADA OD PREMOŽENJA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE IN OD PREMOŽENJA SKRBNIKA
60. člen
Pravna ločitev premoženja
Družba za upravljanje in skrbnik investicijskega sklada morata zagotavljati ločitev premoženja investicijskega sklada od:
1.
premoženja drugih investicijskih skladov na način, določen v 61. do 63. členu tega zakona,
2.
od svojega premoženja in
3.
od premoženja iz drugega odstavka 16. člena tega zakona.
61. člen
Ločitev naložb v vrednostne papirje
(1)
Družba za upravljanje in skrbnik morata s klirinško depotno družbo skleniti pogodbo, na podlagi katere postane skrbnik član klirinško depotne družbe. Ne glede na določbe prvega stavka tega odstavka družbi za upravljanje in skrbniku ni potrebno skleniti pogodbe s klirinško depotno družbo v zvezi z odpiranjem in vodenjem računa vrednostnih papirjev posameznega investicijskega sklada v primeru, ko družba za upravljanje vlaga sredstva posameznega investicijskega sklada zgolj v vrednostne papirje oziroma finančne instrumente izdajateljev iz drugih držav članic ali tujih izdajateljev oziroma v tiste nematerializirane vrednostne papirje, ki jih je izdala klirinško depotna družba na podlagi 13. člena ZNVP.
(2)
S pogodbo iz prejšnjega odstavka se, v skladu z določbami tega zakona, uredijo razmerja, pravice in obveznosti med družbo za upravljanjem, skrbnikom investicijskega sklada in klirinško depotno družbo, v zvezi z odpiranjem računa vrednostnih papirjev s katerimi se trguje na organiziranem trgu, in vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, če so bili ti izdani v nematerializirani obliki, za posamezen investicijski sklad, v zvezi z vpogledom v stanje in promet z vrednostnimi papirji na tem računu, v zvezi z vnosom nalogov za razpolaganje z vrednostnimi papirji na računih investicijskih skladov, denarno poravnavo kupoprodaj vrednostnih papirjev za račun posameznega investicijskega sklada, in podobno.
(3)
Družba za upravljanje mora naročila za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov iz 64. člena tega zakona dati ločeno za posamezen investicijski sklad, ki ga upravlja.
(4)
Skrbnik mora za vsak investicijski sklad, za katerega opravlja skrbniške storitve, odpreti poseben skrbniški (pod)račun, na katerem se ločeno vodijo stanja vrednostnih papirjev iz drugega odstavka tega člena za ta investicijski sklad.
(5)
Družba za upravljanje ima pravico do neposrednega vpogleda v stanja in promet z vrednostnimi papirji na računih investicijskih skladov, ki jih upravlja, ne sme pa vnašati nalogov v zvezi z razpolaganjem z vrednostnimi papirji na teh računih.
(6)
Za vnos in izvršitev nalogov v zvezi z razpolaganjem z vrednostnimi papirji iz drugega odstavka tega člena za račun posameznega investicijskega sklada je pooblaščen samo skrbnik, ki opravlja skrbniške storitve za ta investicijski sklad. Skrbnik lahko s pogodbo iz prvega odstavka 61.a člena tega zakona prenese pooblastilo za vnos in izvršitev nalogov v zvezi z razpolaganjem z vrednostnimi papirji s katerimi se trguje na organiziranih trgih drugih držav članic oziroma na organiziranih trgih tujih držav ter drugih vrednostnih papirjev izdajateljev drugih držav članic oziroma tujih izdajateljev, ki predstavljajo naložbe posameznega investicijskega sklada, na banko oziroma drugo finančno organizacijo, s katero je sklenil pogodbo iz prvega odstavka 61.a člena tega zakona.
(7)
Družba za upravljanje mora za račun investicijskih skladov, ki jih upravlja, izročiti vrednostne papirje, ki so bili izdani kot pisne listine in ki niso v zbirni hrambi pri klirinško depotni družbi, v hrambo skrbniku.
(8)
Skrbnik mora hraniti vrednostne papirje posameznega investicijskega sklada iz prejšnjega odstavka ločeno od vrednostnih papirjev drugega investicijskega sklada in od drugih vrednostnih papirjev, ki jih hrani.
61.a člen
Prenos opravljanja posameznih skrbniških storitev na drugo osebo
(1)
Skrbnik iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona lahko s pogodbo pisno pooblasti banko oziroma drugo finančno organizacijo, ki ima dovoljenje pristojnega organa druge države članice oziroma tuje države za opravljanje skrbniških storitev vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma storitev hrambe vrednostnih papirjev, da za račun enega ali več investicijskih skladov za katere skrbnik iz četrtega odstavka 4. člena opravlja skrbniške storitve na podlagi pogodbe iz 53. člena tega zakona, vodi račune oziroma vrši hrambo tistih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranih trgih drugih držav članic oziroma na organiziranih trgih tujih držav ter drugih vrednostnih papirjev izdajateljev drugih držav članic oziroma tujih izdajateljev, ki predstavljajo naložbe posameznega investicijskega sklada.
Za pogodbo iz prejšnjega stavka tega odstavka se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 61. člena tega zakona.
(2)
Skrbnik lahko da pisno pooblastilo iz prejšnjega odstavka tega člena le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
da skrbnik iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona:
-
pred sklenitvijo pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena pridobi pisno soglasje družbe za upravljanje, s katero je sklenil pogodbo iz 53. člena tega zakona, in
-
ni sam član sistema izravnav in izpolnitev obveznosti, nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji iz prvega odstavka tega člena ter vodenja registra teh vrednostnih papirjev, katerega član je sicer banka oziroma druga finančna organizacija iz prvega odstavka tega člena, in
-
o nameravanem opravljanju skrbniških storitev na način iz prvega odstavka tega člena in podrobnejšem načinu opravljanja teh storitev obvesti Agencijo, z vsebino in v rokih, ki jih določi Agencija, in ji predloži fotokopijo pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena in pisno soglasje družbe za upravljanje k tej pogodbi, in
-
lahko kljub opravljanja skrbniških storitev na način iz prvega odstavka tega člena deluje v najboljšem interesu vlagateljev v investicijske sklade katerih skrbnik je, in
-
z opravljanjem skrbniških storitev na način iz prvega odstavka tega člena poveča učinkovitost opravljanja skrbniških storitev za investicijske sklade in to učinkovitost lahko v vsakem trenutku utemelji, in
-
lahko v vsakem trenutku poda banki oziroma drugi finančni organizaciji, katero je pooblastil za opravljanje skrbniških storitev hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov skladno z določbami prejšnjega odstavka tega člena, nadaljnja navodila glede opravljanja teh storitev ter lahko v vsakem trenutku prekliče dano pooblastilo, pri čemer preklic pooblastila stopi v veljavo takoj, če skrbnik iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona presodi, da je to potrebno zaradi zaščite interesov vlagateljev v posamezni investicijski sklad, in