Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice

Na podlagi pete alineje 4. točke 129. člena in 405. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

Ta sklep predpisuje podrobnejša pravila v zvezi z izračunom kapitalske zahteve za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju: pristop IRB) v bankah in hranilnicah (v nadaljevanju: bankah), in sicer:

Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06: v nadaljevanju ZBan-1), kot na primer:

nadrejena banka v prvem odstavku 26. člena;

EU nadrejena banka v tretjem odstavku 26. člena;

Ne glede na točko (k) prvega odstavka tega člena se za namen tega sklepa dolžnik, ki je v položaju neplačila, obravnava kot neplačnik, izpostavljenost pa kot neplačana.

Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:

"stopnja neplačila" je razmerje med številom neplačnikov in številom vseh dolžnikov v določeni populaciji dolžnikov;

"stopnja izgube" je razmerje med vsoto izgub ter vsoto vseh vrednosti izpostavljenosti v določeni populaciji izpostavljenosti;

"dejanski LGD" je za nazaj ugotovljeni LGD na izpostavljenosti, ki je bila opredeljena kot neplačana;

"dejanski CF" je za nazaj ugotovljeni CF na izpostavljenosti, ki je bila opredeljena kot neplačana;

"poslovna enota" je ločena organizacijska enota ali samostojna pravna oseba, ločena poslovna linija, ločena homogena skupina izpostavljenosti znotraj banke ali bančne skupine ali druga vrsta subjektov;

"minimalne zahteve za uporabo pristopa IRB" so opredeljene v naslednjih poglavjih: Skupne minimalne zahteve za uporabo pristopa IRB (od 18. do 40. člena tega sklepa), Dodatne minimalne zahteve za uporabo pristopa IRB, specifične za kategorije izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank, do institucij ter do podjetij (od 42. do 49. člena tega sklepa), Dodatne minimalne zahteve za uporabo pristopa IRB, specifične za posebne kreditne aranžmaje (od 59. do 60. člena tega sklepa), Dodatne minimalne zahteve za uporabo pristopa IRB, specifične za odkupljene denarne terjatve do podjetij (od 65. do 72. člena tega sklepa), Dodatne minimalne zahteve za uporabo pristopa IRB, specifične za kategorijo izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno (od 91. do 99. člena tega sklepa), Dodatne minimalne zahteve za uporabo pristopa IRB, specifične za odkupljene denarne terjatve iz naslova bančništva na drobno (od 108. do 117. člena tega sklepa), Minimalne zahteve pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti po pristopu notranjih modelov (od 139. do 141. člena tega sklepa);

"bonitetni sistem" obsega vse metode, procese, kontrole, zbiranje podatkov in informacijske sisteme, ki podpirajo ocenjevanje kreditnega tveganja, razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine in določitev ocen parametrov tveganja;

"bonitetni razred dolžnikov" pomeni kategorijo tveganja v okviru bonitetne lestvice dolžnikov v bonitetnem sistemu, v katero se razvrstijo dolžniki na podlagi posebnih in jasnih bonitetnih meril, iz katerih so izpeljane ocene PD;

"bonitetni razred izpostavljenosti" pomeni kategorijo tveganja v okviru bonitetne lestvice izpostavljenosti v bonitetnem sistemu, v katero se razvrstijo izpostavljenosti na podlagi posebnih in jasnih bonitetnih meril, iz katerih so izpeljane lastne ocene LGD za te izpostavljenosti;

"skupina povezanih pravnih oseb" je skupina oseb, ki so povezane na način, določen v 56. členu veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr.); v nadaljevanju: ZGD-1).

"enote centralne ravni države" so institucionalne enote, ki jih nadzorni organ zadevne države opredeli kot enote centralne ravni države. V Republiki Sloveniji so to institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor Neposredni uporabniki državnega proračuna (S.13111) ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Ljubljana;

"osebe javnega sektorja" so osebe, ki jih nadzorni organ države, na območju katere so ustanovljene, opredeli kot osebe javnega sektorja, oziroma, če jih nadzorni organ države, na območju katere so ustanovljene, ne opredeli, so to:

V Republiki Sloveniji so to pravne osebe ali institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor Javne nefinančne družbe (S.11001), podsektor Javne druge denarne finančne institucije (S.12201), podsektor Javni drugi finančni posredniki, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.12301), podsektor Javni izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.12401), podsektor Javne zavarovalniške družbe in pokojninski skladi (S.12501), podsektor Državni skladi (S.13112), podsektor Druge enote centralne države (S.13113), podsektor Skladi lokalne države (S.13132), podsektor Druge enote lokalne države (S.13133) ali podsektor Skladi socialne varnosti (S.13140) in ki izpolnjujejo pogoje iz ene izmed naslednjih dveh alinej:

"multilateralna razvojna banka" je družba, katere družbenice oziroma članice so vsaj tri suverene države in katere osnovna dejavnost je zagotavljanje sredstev za financiranje gospodarskega razvoja vseh držav članic ali pa samo izbrane skupine držav članic. Ne glede na prejšnji stavek se med multilateralne razvojne banke uvrstijo Medameriška investicijska korporacija (Inter-American Investment Corporation), Črnomorska trgovinska in razvojna banka (Black Sea Trade and Development Bank) in Centralnoameriška banka za gospodarsko integracijo (Central American Bank for Economic Integration);

"krite obveznice" so obveznice, ki so jih izdale banke na podlagi Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (Uradni list RS, št. 17/06) ali kreditne institucije na podlagi ustreznega predpisa druge države članice in katerih kritno premoženje je v oblikah izpostavljenosti, opredeljenih v Prilogi I Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o standardiziranem pristopu).

"primerna zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju: primerna ECAI)" je ECAI, ki jo Banka Slovenije na podlagi Sklepa o priznavanju zunanjih bonitetnih institucij (Uradni list RS, št. 135/06) uvrsti na seznam primernih zunanjih bonitetnih institucij za posamezno kategorijo izpostavljenosti;

"imenovana zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju: imenovana ECAI)" je primerna ECAI, ki jo banka izbere za določanje uteži tveganja pri posamezni kategoriji izpostavljenosti;

"profil tveganosti banke" je dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen merljivih in nemerljivih tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja;

"uprava" je uprava v dvotirnem sistemu upravljanja banke oziroma so izvršni direktorji upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja banke.

Banka mora za uporabo pristopa IRB pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenija izda dovoljenje za uporabo pristopa IRB, če banka izpolnjuje naslednje pogoje:

Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije iz Priloge I v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:

Banka mora pogoje iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati neprekinjeno, vseskozi od dne izdaje dovoljenja Banke Slovenije za uporabo pristopa IRB. Če banka preneha izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena, mora Banki Slovenije predložiti časovni načrt doseganja ponovne skladnosti z zahtevami tega sklepa ali dokazati, da učinek neizpolnjevanja zahtev tega sklepa ni pomemben.

Banka Slovenije v izreku odločbe o izdaji dovoljenja za uporabo pristopa IRB izrecno določi načrt postopne uvedbe pristopa IRB. V primeru pomembnih sprememb tega načrta mora banka vložiti zahtevo za spremembo zadevnega dovoljenja.

Banka Slovenije v izreku odločbe o izdaji dovoljenja za uporabo pristopa IRB izrecno določi, za katere kategorije izpostavljenosti oziroma izpostavljenosti lahko banka uporablja standardizirani pristop. Če se banka odloči za spremembo stalnih izvzetij ali če ne izpolnjuje več pogojev za stalna izvzetja iz pristopa IRB iz 10. in 11. člena tega sklepa, mora nemudoma vložiti zahtevo za spremembo dovoljenja.

Banka Slovenije v izreku določbe o izdaji dovoljenja za uporabo pristopa IRB izrecno določi izbor pristopa oziroma kombinacije pristopov za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov. Če se banka odloči za spremembo pristopa ali spremembo kombinacije pristopov za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, mora nemudoma vložiti zahtevo za spremembo dovoljenja.

Natančnejša navodila za sestavo zahteve za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za uporabo pristopa IRB oziroma za sestavo zahteve za spremembo tega dovoljenja, so navedena v Prilogi I tega sklepa.

Če zahteva za izdajo dovoljenja za uporabo pristopa IRB vsebuje celovit načrt postopne uvedbe pristopa IRB, se za zagotovitev izpolnjevanja minimalnih zahtev pristopa IRB med izvajanjem načrta postopne uvedbe upoštevajo ustrezne določbe Smernic o uvedbi, potrditvi primernosti (validaciji) in ocenjevanju naprednih pristopov za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje in pristopov za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, izdanih s strani Odbora evropskih bančnih nadzornikov.

Določila prvega do osmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar nameravajo uporabljati pristop IRB v bančni skupini EU nadrejena banka in njene podrejene institucije ali banka in druge institucije, ki so podrejene EU nadrejenemu finančnemu holdingu in na podlagi 291. člena ZBan-1 skupaj vložijo zahtevo za izdajo dovoljenja za uporabo pristopa IRB.

Banka Slovenije izda dovoljenje za uporabo pristopa IRB EU nadrejeni banki ali banki, ki jo obvladuje EU nadrejen finančni holding, na podlagi odločitve iz tretjega in četrtega odstavka 291. člena ZBan-1. Pri tem v dovoljenju določi ali in v kolikšnem obsegu lahko ta EU nadrejena banka z njenimi podrejenimi institucijami ali ta banka z drugimi institucijami, ki so podrejene EU nadrejenemu finančnemu holdingu, skupaj izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 3. člena tega sklepa.

Banka Slovenije izda dovoljenje za uporabo pristopa IRB podrejeni banki s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je vložila zahtevo za izdajo dovoljenja skupaj z EU nadrejeno banko ali banko, ki je podrejena EU finančnemu holdingu, na podlagi odločitve iz tretjega, četrtega in šestega odstavka 291. člena ZBan-1.

Banka Slovenije banki odvzame dovoljenje za uporabo pristopa IRB:

Banka Slovenije banki odvzame dovoljenje za uporabo pristopa IRB tudi na podlagi odločitve o odvzemu dovoljenja za uporabo pristopa IRB v bančni skupini, pri čemer se smiselno upoštevajo tretji, četrti in šesti odstavek 291. člena ZBan-1.

Banka Slovenije lahko v odločbi o odvzemu dovoljenja določi prehodno obdobje, v katerem banka še sme uporabljati pristop IRB.

Z odvzemom dovoljenja Banke Slovenije za uporabo pristopa IRB preneha tudi morebiti izdano dovoljenje Banke Slovenije za uporabo lastnih ocen.

Banka Slovenije lahko banki ob izdaji dovoljenja za uporabo pristopa IRB ali pozneje dovoli, da za kategorije izpostavljenosti iz točk (a) do (c) 17. člena tega sklepa uporablja lastne ocene LGD ali lastne ocene LGD in CF (v nadaljevanju: dovoljenje Banke Slovenije za uporabo lastnih ocen). Banka Slovenije to dovoljenje izda, če banka izpolnjuje naslednje pogoje:

Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije iz Priloge II v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:

Banka mora pogoje iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati neprekinjeno, vseskozi od dne izdaje dovoljenja Banke Slovenije za uporabo lastnih ocen. Če banka preneha izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena, mora Banki Slovenije predložiti časovni načrt doseganja ponovne skladnosti z zahtevami tega sklepa ali dokazati, da učinek neizpolnjevanja zahtev tega sklepa ni pomemben.

Banka Slovenije v izreku odločbe o izdaji dovoljenja za uporabo lastnih ocen izrecno navede, za katere parametre tveganja LGD (in CF) in za katere kategorije izpostavljenosti iz (a) in/ali (b) in/ali (c) točke 17. člena tega sklepa lahko banka uporablja lastne ocene. Če namerava banka razširiti uporabo lastnih ocen, mora pri Banki Slovenije vložiti ustrezno zahtevo za spremembo dovoljenja za uporabo lastnih ocen.

Banka Slovenije v izreku določbe o izdaji dovoljenja za uporabo lastnih ocen izrecno določi načrt postopne uvedbe lastnih ocen LGD (in CF) za kategorije izpostavljenosti iz točk (a) do (c) prvega odstavka 17. člena tega sklepa. V primeru pomembnih sprememb načrta postopne uvedbe lastnih ocen LGD (in CF) za navedene kategorije izpostavljenosti mora banka vložiti zahtevo za spremembo zadevnega dovoljenja.

Natančnejša navodila za sestavo zahteve za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za uporabo lastnih ocen oziroma za sestavo zahteve za spremembo tega dovoljenja, so navedena v Prilogi II tega sklepa.

Če zahteva za izdajo dovoljenja za uporabo lastnih ocen LGD (in CF) vsebuje celovit načrt postopne uvedbe lastnih ocen LGD (in CF), se za zagotovitev izpolnjevanja minimalnih zahtev glede lastnih ocen LGD (in CF) med izvajanjem načrta postopne uvedbe upoštevajo ustrezne določbe Smernic o uvedbi, potrditvi primernosti (validaciji) in ocenjevanju naprednih pristopov za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje in pristopov za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, izdanih s strani Odbora evropskih bančnih nadzornikov.

Določila prvega do sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar nameravajo uporabljati lastne ocene LGD (in CF) v bančni skupini EU nadrejena banka in njene podrejene institucije ali banka in druge institucije, ki so podrejene EU nadrejenemu finančnemu holdingu in na podlagi 291. člena ZBan-1 skupaj vložijo zahtevo za izdajo dovoljenja za uporabo lastnih ocen.

Banka Slovenije izda dovoljenje za uporabo lastnih ocen EU nadrejeni banki ali banki, ki jo obvladuje EU nadrejen finančni holding na podlagi odločitve iz tretjega in četrtega odstavka 291. člena ZBan-1. Pri tem v dovoljenju določi ali in v kolikšnem obsegu lahko ta EU nadrejena banka z njenimi podrejenimi institucijami ali ta banka z drugimi institucijami, ki so podrejene EU nadrejenemu finančnemu holdingu, skupaj izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 5. člena tega sklepa.

Banka Slovenije izda dovoljenje za uporabo lastnih ocen podrejeni banki s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je vložila zahtevo za izdajo dovoljenja skupaj z EU nadrejeno banko ali banko, ki je podrejena EU finančnemu holdingu, na podlagi odločitve iz tretjega, četrtega in šestega odstavka 291. člena ZBan-1.

Banka Slovenije banki odvzame dovoljenje za uporabo lastnih ocen:

Banka Slovenije banki odvzame dovoljenje za uporabo lastnih ocen tudi na podlagi odločitve o odvzemu dovoljenja za uporabo lastnih ocen v bančni skupini, pri čemer se smiselno upoštevata tretji, četrti in šesti odstavek 291. člena ZBan-1.

Banka, ki ji je Banka Slovenije odvzela dovoljenje za uporabo lastnih ocen, mora z dnem izdaje odločbe o odvzemu tega dovoljenja za kategorije izpostavljenosti iz točk (a) do (c) 17. člena tega sklepa začeti uporabljati ocene LGD (in CF), predpisane v petem odstavku 13. člena tega sklepa.

Banka, ki uporablja pristop IRB, lahko namesto tega pristopa uporabi standardizirani pristop, vendar samo ob pridobitvi dovoljenja Banke Slovenije. Z izdajo tega dovoljenja prenehata dovoljenje Banke Slovenije za uporabo pristopa IRB ter morebiti izdano dovoljenje Banke Slovenije za uporabo lastnih ocen.

Banka Slovenije dovoljenje iz prvega odstavka tega člena izda, če banka izkaže utemeljen razlog za spremembo pristopa.

Navodila za sestavo zahteve za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena so navedena v Prilogi III tega sklepa.

Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF) za zadevne kategorije izpostavljenosti iz točk (a) do (c) 17. člena tega sklepa, lahko preide na uporabo ocen CF in (LGD), predpisanih v petem odstavku 13. člena tega sklepa, samo ob pridobitvi dovoljenja Banke Slovenije. Z izdajo tega dovoljenja preneha izdano dovoljenje Banke Slovenije za uporabo lastnih ocen.

Banka Slovenije dovoljenje iz prvega odstavka tega člena izda, če banka izkaže utemeljen razlog za prehod z uporabe lastnih ocen LGD (in CF) na uporabo ocen CF (in LGD), predpisanih v petem odstavku 13. člena tega sklepa, za zadevne kategorije izpostavljenosti iz točk (a) do (c) 17. člena tega sklepa.

Navodila za sestavo zahteve za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena so navedena v Prilogi IV tega sklepa.

Ob upoštevanju 10. člena tega sklepa mora banka uvesti pristop IRB za vse izpostavljenosti.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se uvajanje pristopa IRB lahko izvaja postopno. Postopno uvajanje pristopa IRB se izvede ob upoštevanju pravil iz naslednjih odstavkov tega člena, ki preprečujejo selektivno uvajanje pristopa IRB z namenom doseganja zmanjšane kapitalske zahteve za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev.

Pristop IRB se lahko postopno uvede:

V primeru kategorije izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno iz 17. člena tega sklepa se pristop IRB lahko postopno uvede po vrstah izpostavljenosti, ki ustrezajo različnim korelacijam v prvem, četrtem in petem odstavku 102. člena tega sklepa.

Banka mora na dan izdaje dovoljenja Banke Slovenije za uporabo pristopa IRB ta pristop uporabljati za najmanj 50% tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti glede na celotne tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti brez upoštevanja izpostavljenosti iz prvega odstavka 10. člena tega sklepa.

Za preostale tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti mora banka uvesti pristop IRB najpozneje v petih letih od izdaje dovoljenja Banke Slovenije za uporabo pristopa IRB za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev. To obdobje velja posebej za prehod iz standardiziranega pristopa na pristop IRB in posebej za prehod na lastne ocene LGD (in CF) za kategorije izpostavljenosti iz točk (a) do (c) 17. člena tega sklepa.

Banka, ki uporablja pristop IRB za katerokoli kategorijo izpostavljenosti, mora nujno uporabljati hkrati pristop IRB za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, razen tistih izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki so izvzete v skladu z 10. členom tega sklepa.

Banka, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za uporabo pristopa IRB, lahko uporabi standardizirani pristop za:

Banka lahko standardizirani pristop uporabi tudi za izpostavljenosti iz točk (f) in (g) prvega odstavka tega člena iz drugih držav članic, če tako obravnavo dopuščajo pristojni nadzorni organi iz zadevnih držav članic.

Banka lahko standardizirani pristop uporabi tudi za izpostavljenosti iz točke (d) prvega odstavka tega člena iz drugih držav članic, če tako obravnavno dopuščajo pristojni nadzorni organi iz zadevnih držav članic.

Za namene točke (c) prvega odstavka 10. člena tega sklepa se šteje, da je kategorija izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov banke nepomembna, če je njena skupna vrednost, brez izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, nastalih na podlagi zakonsko določenih programov iz točke (g) prvega odstavka 10. člena tega sklepa, v povprečju v preteklem letu manjša ali enaka 10% kapitala banke. Če je število navedenih izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov manjše od 10, znaša navedeni prag 5% kapitala banke.

Ob upoštevanju prejšnjega odstavka se za namene točke (c) prvega odstavka 10. člena tega sklepa šteje, da so poslovne enote in/ali kategorije izpostavljenosti nepomembne, če je njihova kapitalska zahteva manjša ali enaka 15% kapitalske zahteve za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev.

Števec zajema vsoto kapitalske zahteve za vsako posamezno poslovno enoto in/ali kategorijo izpostavljenosti, ki jo banka namerava izvzeti po točki (c) prvega odstavka 10. člena tega sklepa. Kapitalska zahteva v števcu se izračuna v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu.

Imenovalec zajema vsoto kapitalske zahteve za vse izpostavljenosti in/ali kategorije izpostavljenosti, za katere se uporablja pristop IRB, in za izpostavljenosti, izvzete pod točko (c) prvega odstavka 10. člena tega sklepa. Kapitalska zahteva v imenovalcu se izračuna po pristopu, ki ga banka uporablja za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje v času izdelave izračuna. Pristop iz prejšnjega stavka zajema standardizirani pristop, pristop IRB oziroma pristop v skladu s 405. členom ZBan-1.

Banka ali bančna skupina, ki uporablja pristop IRB, je odgovorna za spremljanje merila nepomembnosti. Če je prag 15% določen v prejšnjem odstavku tega člena, presežen, mora banka nemudoma obvestiti Banko Slovenije in ji predložiti načrt ukrepov za doseganje ponovne skladnosti ali vložiti zahtevo za spremembo dovoljenja za uporabo pristopa IRB. Če je banka predložila načrt ponovne skladnosti in ji ga ni uspelo realizirati v roku šestih mesecev, Banka Slovenije izda odločbo o spremembi dovoljena za uporabo pristopa IRB v kateri ukine stalno izvzetje iz pristopa IRB za zadevno kategorijo izpostavljenost ali poslovno enoto ter določi rok v katerem mora banka za to kategorijo izpostavljenosti ali poslovno enoto začeti uporabljati pristop IRB.

Kapitalska zahteva za kreditno tveganje in za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, izračunana po pristopu IRB, je seštevek vseh kapitalskih zahtev po posameznih kategorijah izpostavljenosti, kakor je to določeno v okviru poglavij tega sklepa, ki obravnavajo posamezne kategorije izpostavljenosti v 50., 61., 73., 81., 100., 123., 131., 146. in 150. členu tega sklepa.

Tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti za kreditno tveganje za izpostavljenosti, ki spadajo v eno od kategorij izpostavljenosti iz točk (a) do (e) ali (g) prvega odstavka 17. člena tega sklepa, se izračunavajo, razen če niso izvzete iz kapitala, v skladu z 51., 52., 62. členom, prvim in drugim odstavkom 64. člena, 74., 75., 101., 102., 132. in 151. členom tega sklepa.

Tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti za tveganje zmanjšanja odkupljenih denarnih terjatev v okviru kategorij izpostavljenosti iz točk (c) in (d) prvega odstavka 17. člena tega sklepa, se izračunajo v skladu z 82., 83., 124. in 125. členom tega sklepa.

Izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za kreditno tveganje in za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev temelji na ustreznih parametrih tveganja, povezanih z zadevno izpostavljenostjo. Ti vključujejo verjetnost neplačila (PD), izgubo ob neplačilu (LGD), zapadlost (M) in vrednost izpostavljenosti. PD in LGD se lahko obravnavata posebej ali skupaj v skladu s 53., 54., 76., 77., 84., 85., 103., 104., 126., 127., 135. in 136. členom tega sklepa.

Za izpostavljenosti, ki spadajo v kategorije izpostavljenosti iz točk (a) do (d) prvega odstavka 17. člena tega sklepa, mora banka zagotoviti svoje ocene PD v skladu z minimalnimi zahtevami za uporabo pristopa IRB.

Za izpostavljenosti, ki spadajo v kategorijo izpostavljenosti iz točke (d) prvega odstavka 17. člena tega sklepa, mora banka zagotoviti svoje ocene LGD in CF v skladu z minimalnimi zahtevami za uporabo pristopa IRB.

Za izpostavljenosti, ki spadajo v kategorije izpostavljenosti iz točk (a) do (c) prvega odstavka 17. člena tega sklepa, mora banka uporabljati vrednosti LGD, navedene v prvem in tretjem odstavku 54., prvem odstavku 77., prvem odstavku 85. in v 156. členu tega sklepa in CF iz točk (a) do (c) osmega odstavka 14. člena in drugega odstavka 79. člena tega sklepa.

Ne glede na peti odstavek tega člena za vse izpostavljenosti, ki spadajo v kategorije izpostavljenosti iz točk (a) do (c) prvega odstavka 17. člena tega sklepa, lahko banka uporablja svoje ocene LGD (in CF) v skladu z minimalnimi zahtevami za uporabo pristopa IRB.

Če ni navedeno drugače, se vhodni parametri, verjetnost neplačila (PD), izguba ob neplačilu (LGD) in vrednost zapadlosti (M) določijo, kakor je navedeno v 53. do 55., 76. do 78., 84. do 86., 103., 104., 126., 127., 135. do 137. členu tega sklepa, vrednost izpostavljenosti pa se določi, kakor je navedeno v 14., 79., 87., 121., 128., 142. in 152. členu tega sklepa.

Če ni navedeno drugače, je vrednost izpostavljenosti iz postavk sredstev enaka vrednosti izpostavljenosti brez oslabitev (bruto vrednost). To pravilo velja tudi za sredstva, odkupljena po ceni, ki se razlikuje od dolgovanega zneska. Razlika med vrednostjo izpostavljenosti iz naslova odkupljenih sredstev in knjigovodsko vrednostjo te izpostavljenosti, evidentirano v bilanci banke, je označena kot diskont, če je vrednost izpostavljenosti višja, in kot premija, če je nižja.

Če banka uporablja okvirne pogodbe o pobotu v zvezi s posli začasne prodaje/začasnega odkupa ali posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, mora vrednost izpostavljenosti izračunati v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.

Za bilančni pobot kreditov in depozitov mora banka za izračun vrednosti izpostavljenosti uporabljati metode iz sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Vrednost izpostavljenosti iz naslova zakupa je diskontirana najmanjša vsota plačil po zakupu. Najmanjša vsota plačil po zakupu je enaka plačilom, ki jih banka zahteva ali jih lahko zahteva od zakupnika med trajanjem pogodbe o zakupu, in plačilu iz naslova katere koli nakupne opcije iz zakupa, ki se bo z veliko verjetnostjo izvršila. Katera koli preostala vrednost iz naslova zakupa, zavarovana z osebnim jamstvom, ki izpolnjuje pogoje iz 29. in 30. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih glede primernosti dajalcev zavarovanja kakor tudi minimalne zahteve za priznanje ostalih vrst osebnih jamstev, kakor je določeno v 35. do 39. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih, je tudi vključena v najmanjšo vsoto plačil po zakupu.

V primeru katere koli postavke iz poglavja 7 Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o tržnih tveganjih) se vrednost izpostavljenosti določi z metodo iz oddelka 5.3 sklepa o tržnih tveganjih.

Če je izpostavljenost iz naslova vrednostnih papirjev ali blaga, prodanih ali posojenih na podlagi poslov začasne prodaje/začasnega odkupa ali poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslov z dolgim rokom poravnave in poslov posojanja za povečanje trgovalnega portfelja, je vrednost izpostavljenosti enaka knjigovodski vrednosti vrednostnih papirjev ali blaga, evidentirani v bilanci banke, v skladu s 135. členom ZBan-1. Če se uporablja razvita metoda za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, kakor je navedeno v 68. do 88. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih, se vrednost izpostavljenosti poveča s prilagoditvijo za nestanovitnost, ki se uporablja za take vrednostne papirje ali blago. Vrednost izpostavljenosti iz naslova vrednostnih papirjev ali blaga, prodanih ali posojenih na podlagi poslov začasne prodaje/začasnega odkupa ali poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslov z dolgim rokom poravnave in poslov posojanja za povečanje trgovalnega portfelja, je lahko določena v skladu s 47. in 52. do 59. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih ali oddelka 5.3. sklepa o tržnih tveganjih.

Ne glede na šesti odstavek tega člena se vrednost izpostavljenosti za neplačane izpostavljenosti za kreditno tveganje do centralne nasprotne stranke določi v skladu s šestim odstavkom 47. člena sklepa o tržnih tveganjih, ob pogoju, da so izpostavljenosti CCR (kreditno tveganje nasprotne stranke) centralne nasprotne stranke z vsemi udeleženci v svojih dogovorih vsakodnevno v celoti zavarovane.

Vrednost izpostavljenosti iz zunajbilančnih postavk navedenih v točkah (a) do (c) tega odstavka se izračuna kot odobren, vendar neizkoriščen znesek izpostavljenosti, pomnožen s CF, in sicer:

Če se prevzeta finančna obveznost nanaša na povečanje druge prevzete finančne obveznosti, se uporablja nižji od dveh CF, povezanih s posamezno prevzeto finančno obveznostjo.

Za vse zunajbilančne postavke, razen navedenih v prvem do osmem odstavku tega člena, drugem odstavku 79. in drugem odstavku 87. členu tega sklepa, je vrednost izpostavljenosti določena z naslednjimi odstotki od njenih vrednosti: 100%, če je postavka visokega tveganja, 50%, če je postavka srednjega tveganja, 20%, če je postavka nizkega tveganja in 0%, če je postavka zelo nizkega tveganja. Za te namene se zunajbilančne postavke razvrstijo v ustrezne kategorije tveganja, kakor je določeno v Prilogi II sklepa o standardiziranem pristopu.

Ne glede na osmi odstavek tega člena lahko banka, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za uporabo lastnih ocen, za zunajbilančne postavke iz točk (a) do (c) osmega odstavka tega člena, drugega odstavka 79. člena in drugega odstavka 87. člena tega sklepa uporablja lastne ocene CF. V tem primeru obsegajo "druge kreditne linije" iz točke (c) osmega odstavka tega člena vse zunajbilančne postavke navedene v Prilogi II sklepa o standardiziranem pristopu, razen zunajbilančnih postavk z visokim tveganjem in zunajbilančnih postavk, ki niso vključene v točke (a) do (c) osmega odstavka tega člena, drugega odstavka 79. člena in drugega odstavka 87. člena tega sklepa.

Zneski pričakovanih izgub za izpostavljenosti, ki spadajo v eno izmed kategorij izpostavljenosti iz točk (a) do (e) prvega odstavka 17. člena tega sklepa, se izračunajo v skladu z metodami iz tretjega odstavka tega člena, 57., 63., 88., 129. in 143. do 145. člena tega sklepa.

Izračun zneskov pričakovanih izgub v skladu s tretjim odstavkom tega člena, 57., 63., 88., 129. in 143. do 145. člena tega sklepa temelji na istih vhodnih vrednostih PD, LGD in vrednosti izpostavljenosti za vsako izpostavljenost, kakor se uporabljajo za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti v skladu s 13. členom, 16. členom, prvim odstavkom 62. člena, 83., 125., prvim odstavkom 132. člena in 147. člena tega sklepa. Če banka uporablja lastne ocene LGD mora biti za neplačane izpostavljenosti ocena EL najboljša ocena EL za neplačane izpostavljenosti glede na deveti odstavek 33. člena tega sklepa.

Če ni navedeno drugače, se vhodni parametri PD in LGD določijo, kakor je navedeno v 53. do 54., 76. do 77., 84. do 87., 103., 104., 126., 127., 135. do 136. členu tega sklepa, vrednost izpostavljenosti pa se določi, kakor je navedeno v 14., 79., 87., 121., 128., 142. in 152. členu tega sklepa.

Zneski pričakovanih izgub, izračunani v skladu s 57., 63., 88., 106. in 129. členom tega sklepa, se odštejejo od vsote oslabitev in rezervacij za te izpostavljenosti, pri čemer so oslabitve in rezervacije oblikovane skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Diskonti na izpostavljenosti iz postavk sredstev, ki so bile odkupljene v stanju neplačila, se v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega sklepa obravnavajo enako kakor oslabitve. Zneski pričakovanih izgub za pozicije v listinjenju ter oslabitve in rezervacije za te izpostavljenosti niso vključene v ta izračun.

Tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti do odprtih kolektivnih naložbenih podjemov (v nadaljevanju: investicijskih skladov) se izračunajo v skladu z metodami iz četrtega do enajstega odstavka tega člena.

Zneski pričakovanih izgub za izpostavljenosti do investicijskih skladov se izračunajo v skladu z metodami iz 57., 63., 88., 106., 129. in 143. do 145. člena tega sklepa.

Za namen tega sklepa izpostavljenost do investicijskega sklada zajema osnovne izpostavljenosti investicijskega sklada.

Banka mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za izpostavljenosti do investicijskih skladov v skladu z minimalnimi zahtevami tega sklepa in ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:

Če banka izpolnjuje pogoje iz točk (a) in (b) četrtega odstavka tega člena glede izpostavljenosti do investicijskega sklada, vendar ne izpolnjuje minimalnih zahtev tega sklepa glede izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu z naslednjimi pristopi:

Če banka ne izpolnjuje pogojev iz točk (a) ali (b) četrtega odstavka tega člena glede izpostavljenosti do investicijskega sklada, mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu s pristopom enostavnih uteži tveganja iz 133. člena tega sklepa ter ob upoštevanju sedmega in osmega odstavka tega člena.

Če banka, glede na šesti odstavek tega člena, ne more razlikovati med izpostavljenostmi iz naslova naložb v kapital nejavnih družb, lastniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, in drugih lastniških instrumentov, mora izpostavljenosti investicijskega sklada obravnavati kot izpostavljenosti iz naslova drugih lastniških instrumentov.

Glede na šesti odstavek tega člena mora banka izpostavljenosti investicijskega sklada, ki niso izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, razporediti v kategorije (naložbe v kapital nejavnih družb, lastniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi in drugi lastniški instrumenti) iz prvega odstavka 133. člena tega sklepa, vse druge izpostavljenosti pa dodeliti kategoriji drugih lastniških instrumentov.

Namesto pristopa iz šestega odstavka tega člena lahko banka izračuna povprečne tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu s točkama (a) in (b) tega odstavka in ob upoštevanju desetega in enajstega odstavka tega člena:

(a) za izpostavljenosti investicijskega sklada, ki spadajo v kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov točke (e) prvega odstavka 17. člena tega sklepa, pristop enostavnih uteži tveganja iz 133. člena tega sklepa. Če za navedene namene banka ne more razlikovati med izpostavljenostmi iz naslova naložb v kapital nejavnih družb, lastniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, in drugih lastniških instrumentov, mora obravnavati zadevne izpostavljenosti kot izpostavljenosti iz naslova drugih lastniških instrumentov.

(b) za vse druge izpostavljenosti, standardizirani pristop, ob upoštevanju naslednjih sprememb:

Izračun in poročilo povprečnih tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti iz devetega odstavka tega člena lahko za banko opravi zunanji izvajalec ob upoštevanju pristopov iz točk (a) in (b) devetega odstavka tega člena.

Banka lahko izračuna povprečne tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu s pristopoma iz točk (a) in (b) devetega odstavka tega člena samo ob pogoju, da zagotovi pravilnost svojega izračuna ali pravilnost izračuna in poročila zunanjega izvajalca.

Za namen izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti mora banka vsako svojo izpostavljenost, za katero v skladu s pododdelkom 4.5.3 ZBan-1 ne izračuna kapitalske zahteve za tržna tveganja, razvrstiti v eno od naslednjih kategorij izpostavljenosti:

Metodologija, ki jo uporablja banka za razvrščanje izpostavljenosti v različne kategorije izpostavljenosti, mora zagotoviti pravilno in dosledno oblikovanje kategorij izpostavljenosti.

Skupne minimalne zahteve za uporabo pristopa IRB morajo biti izpolnjene pri vseh kategorijah izpostavljenosti. Nanašajo se na bonitetne sisteme, količinsko opredelitev parametrov tveganja, potrditev primernosti (validacijo) bonitetnih sistemov in na korporacijsko upravljanje.

Bonitetni sistem banke mora obsegati vse metode, procese, kontrole, zbiranje podatkov in informacijske sisteme, ki podpirajo ocenjevanje kreditnega tveganja, razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine in določitev ocen parametrov tveganja.

Če banka uporablja več bonitetnih sistemov, mora biti načelo razvrščanja dolžnika ali izpostavljenosti v bonitetni sistem dokumentirano in uporabljeno na način, ki ustrezno odraža stopnjo tveganja.

Banka mora redno pregledovati merila in procese razvrščanja, da ugotovi, ali so bonitetni sistemi še naprej primerni za trenutno strukturo izpostavljenosti in zunanje pogoje.

Če banka uporablja neposredne ocene parametrov tveganja, se lahko slednji obravnavajo kot rezultati bonitetnih razredov na zvezni bonitetni lestvici.

Neposredne ocene parametrov tveganja so ocene, ki jih banka pridobi neposredno iz modela ali metode, za vsakega dolžnika in/ali izpostavljenost posebej. V tem primeru se lahko ta ocena obravnava kot bonitetni razred na zvezni bonitetni lestvici.

Banka mora pri opredelitvi bonitetnega razreda ali skupine upoštevati kvalitativna in kvantitativna merila. Bonitetni razredi z nejasnimi merili ali samo kvantitativnimi merili so neustrezni.

Banka mora vzpostaviti posebne opredelitve, procese in merila za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine v okviru bonitetnega sistema, pri čemer:

Banka mora pri razvrščanju dolžnikov in izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine upoštevati vse ustrezne informacije. Informacije morajo biti ažurne in omogočati banki predvidevanje prihodnjega gibanja izpostavljenosti. Manj informacij kot ima banka, bolj konzervativne morajo biti njene razvrstitve izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine dolžnikov in izpostavljenosti. Če so zunanje bonitetne ocene glavno merilo banke pri razvrščanju izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine, mora banka upoštevati še druge ustrezne informacije.

Banka mora pri razvrstitvah v bonitetne razrede in skupine dokumentirati okoliščine, v katerih se lahko s človeško presojo razveljavijo vhodni podatki ali izidi procesa razvrščanja, in osebje, odgovorno za odobritev teh razveljavitev. Banka mora dokumentirati te razveljavitve in osebe, ki so jih opravile. Banka mora analizirati gibanje izpostavljenosti, katerih razvrstitve so bile razveljavljene.

Če banka uporablja statistične modele in druge mehanske metode za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede dolžnikov ali skupine izpostavljenosti, mora:

Banka, ki uporablja zunanji model ali dele zunanjega modela za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine, mora poleg zahtev iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati še naslednje zahteve:

Zunanji model je model ali deli modela, ki jih uporablja banka in ki jih je razvila neodvisna zunanja tretja stranka, ki uporablja določene vhodne podatke za razvrščanje izpostavljenosti v določene bonitetne razrede ali skupine ali za ocenjevanje določenih parametrov tveganja.