Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje...

5395. Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1)

Razglašam zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 29. novembra 2002.

001-22-157/02

Ljubljana, dne 10. decembra 2002.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE (ZISDU-1)

1. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Vsebina zakona

Zakon določa pogoje za ustanovitev investicijskih skladov in družb za upravljanje ter ureja način in nadzor njihovega poslovanja, pogoje prodaje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, vrste storitev ki jih druge osebe opravljajo za investicijske sklade in pogoje ter način opravljanja teh storitev, kakor tudi nadzor in pogoje upravljanja pokojninskih vzajemnih skladov.

2. člen

Investicijski sklad

(1)

Investicijski sklad je podjem, katerega edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev fizičnih in pravnih oseb in nalaganje teh sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj.

(2)

Investicijski sklad se lahko oblikuje kot vzajemni sklad oziroma ustanovi kot investicijska družba.

(3)

Zbiranje denarnih sredstev z namenom iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno samo z javno prodajo enot premoženja vzajemnih skladov v skladu s tem zakonom in z javno prodajo delnic investicijskih družb v skladu s tem zakonom.

(4)

Nihče drug razen investicijskih skladov ne sme javno zbirati denarnih sredstev niti posredovati pri zbiranju oziroma kako drugače zagotavljati pogojev za zbiranje denarnih sredstev z namenom iz prvega odstavka tega člena.

(5)

Vlada Republike Slovenije spremeni tolarske zneske, določene v tem zakonu, če se za več kot 10 odstotkov spremeni razmerje tolarja proti EVRU po tečaju Banke Slovenije.

3. člen

Uporabljeni pojmi in kratice

(1)

Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

vrednostni papirji so vrednostni papirji po prvem in petem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 3. člena ZTVP-1;

2.

dolžniški vrednostni papirji so dolžniški vrednostni papirji po tretjem odstavku 3. člena ZTVP-1;

3.

tržni oziroma netržni vrednostni papirji so tržni oziroma netržni vrednostni papirji po četrtem odstavku 3. člena ZTVP-1;

4.

prva oziroma nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev je prva oziroma nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev po 4. členu ZTVP-1;

5.

izvedeni finančni instrumenti so izvedeni finančni instrumenti po prvem odstavku 6. člena ZTVP-1 in 7. točki prvega odstavka 64. člena tega zakona;

6.

standardizirani izvedeni finančni instrumenti so standardizirani izvedeni finančni instrumenti po drugem odstavku 6. člena ZTVP-1;

7.

nestandardizirani izvedeni finančni instrumenti so izvedeni finančni instrumenti, ki niso standardizirani, se z njimi ne trguje na organiziranem trgu oziroma se z njimi trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, ki jih lahko imetnik kadarkoli po pošteni vrednosti proda ali drugače odsvoji;

8.

organizirani trg vrednostnih papirjev je organizirani trg vrednostnih papirjev po 9. členu ZTVP-1;

9.

organizirani trg vrednostnih papirjev oziroma izvedenih finančnih instrumentov v državi članici, je organizirani trg v tej državi članici, ki je uvrščen na seznam iz tretjega odstavka 183. člena ZTVP-1;

10.

instrument denarnega trga je finančni instrument, s katerim se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev oziroma s katerim se običajno trguje na denarnem trgu, ki ima vrednost, ki se jo da kadarkoli natančno določiti in ki je likviden;

11.

likvidna sredstva so sredstva naložena v finančne instrumente in depozite iz prvega odstavka 64. člena tega zakona, ki jih lahko lastnik oziroma družba za upravljanje kadarkoli proti denarnemu plačilu odproda;

12.

dodatna likvidna sredstva so sredstva investicijskega sklada, ki niso vložena v posamezne oblike naložb investicijskega sklada, niso predmet naložbene politike in niso namenjena doseganju določenih naložbenih ciljev investicijskega sklada, temveč so namenjena predvsem za zagotavljanje zadostnih denarnih sredstev za pokrivanje izrednih in tekočih izdatkov investicijskega sklada ali pa se oblikujejo v primeru, kadar mora družba za upravljanje zaradi izredno neugodnih razmer na trgu finančnih instrumentov začasno prekiniti nalaganje sredstev investicijskih skladov na te trge;

13.

država članica je država, ki je članica Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije;

14.

tuja država je država, ki ni država članica;

15.

država članica OECD je država članica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj;

16.

oseba države članice je fizična oseba, ki ima bivališče na območju države članice, oziroma pravna oseba s sedežem na območju države članice;

17.

tuja oseba je oseba, ki ima sedež oziroma bivališče v tuji državi;

18.

dobro poučen vlagatelj je vsaka fizična ali pravna oseba, ki nalaga svoje premoženje z namenom ohranjanja vrednosti tega premoženja in doseganja donosov iz takih naložb, in ima ustrezna strokovna znanja in izkušnje potrebne za presojo tveganj, povezanih z vlaganjem v vrednostne papirje in druge finančne instrumente iz 64. člena tega zakona ter zna pridobiti dodatne informacije ali strokovno svetovanje kadar to zahteva posamezna vrsta naložb ali določena naložba v finančne instrumente iz 64. člena tega zakona. Za dobro poučenega vlagatelja se tako štejejo države, centralne banke in lokalne skupnosti, mednarodne organizacije, banke, borzno posredniške družbe, zavarovalnice, investicijski skladi, družbe za upravljanje investicijskih skladov, pokojninski skladi in upravitelji teh skladov in druge finančne organizacije, ki so predmet nadzora pristojnih organov, od navedenih družb odvisne družbe, družbe, ki so izdajatelji vrednostnih papirjev s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, gospodarske družbe, ki ustrezajo merilom za velike družbe po ZGD in drugi dobro poučeni vlagatelji, za katere družba za upravljanje oceni, da izpolnjujejo kriterije glede strokovnega znanja in izkušenj, razumevanja tveganj, ki jih sprejemajo, sposobnosti poiskati dodatne informacije in strokovno svetovanje ter sprejemanja lastnih naložbenih odločitev in ki izpolnjujejo kriterije, ki jih lahko predpiše Agencija;

19.

Direktiva o investicijskih skladih je Direktiva Sveta Evropskih skupnosti 85/611/EEC, dopolnjena z direktivami 88/220/EC, 95/26/EC, 2000/64/EC, 2001/107/EC in 2001/108/EC;

20.

Agencija je Agencija za trg vrednostnih papirjev po ZTVP-1;

21.

Pooblaščena investicijska družba je investicijska družba ustanovljena skladno z določbami 126. člena ZISDU;

22.

Investicijska družba iz ZISDU je investicijska družba, ki je nastala skladno z določbami ZISDU s preoblikovanjem pooblaščene investicijske družbe;

23.

Investicijska družba je tista delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je:

a)

investicijska družba iz 6. poglavja tega zakona, ali

b)

investicijska družba, katere naložbe in poslovanje niso usklajene z določbami poglavja 4.3. tega zakona o naložbah investicijskega sklada in z določbami tega zakona o poslovanju investicijskega sklada in ki se bo v zakonskih rokih uskladila s temi določbami, in ki je v investicijsko družbo preoblikovana pooblaščena investicijska družba;

24.

Vzajemni sklad je:

a)

vzajemni sklad iz 5. poglavja tega zakona, ali

b)

vzajemni sklad, katerega naložbe in poslovanje niso usklajene z določbami poglavja 4.3. tega zakona o naložbah investicijskih skladov in z drugimi določbami tega zakona in ki se bo v zakonskih rokih uskladil s temi določbami, in ki je vzajemni sklad oblikovan na podlagi ZISDU;

25.

Indeksni investicijski sklad je investicijski sklad, katerega cilj naložbene politike je natančno posnemanje sestave določenega indeksa iz prvega odstavka 73. člena tega zakona in ki ima večino sredstev naloženih v vrednostne papirje oziroma finančne instrumente iz 64. člena tega zakona, ki sestavljajo navedeni indeks;

26.

Investicijski sklad denarnega trga je investicijski sklad, ki večino prihodkov realizira iz naložb in ima večino sredstev naloženih v instrumente denarnega trga iz 1., 2., 3. in 8. točke prvega odstavka 64. člena ter denarnih depozitih iz 6. točke prvega odstavka 64. člena tega zakona;

27.

Namenski investicijski sklad je investicijski sklad, katerega poslovanje je usklajeno z določbami tega zakona in katerega naložbena politika je usmerjena v nalaganje sredstev v določeno gospodarsko dejavnost, panogo (vejo), geografsko področje, v določeno vrsto vrednostnih papirjev ipd., pri čemer je družba za upravljanje takšnega investicijskega sklada specializirana za upravljanje s takšnimi vrstami naložb ali pa razpolaga s specialnim znanjem pri upravljanju s takšnimi naložbami;

28.

Sklad skladov je tisti investicijski sklad, katerega cilj naložbene politike je vlaganje sredstev pretežno v enote premoženja oziroma delnice drugih investicijskih skladov v skladu z določbami tega zakona;

29.

Trg institucionalnih vlagateljev je tisti trg nestandardiziranih izvedenih finančnih instrumentov, ki deluje redno in javno, je likviden, pregleden in uveljavljen, in ki udeležencem oziroma vlagateljem zagotavlja najmanj enako raven varnosti kot organizirani trg ter je uvrščen na seznam trgov iz petega odstavka 64. člena in iz 4. točke prvega odstavka 77. člena; udeleženci trga institucionalnih vlagateljev so lahko le tisti institucionalni vlagatelji, ki spadajo v eno od kategorij institucionalnih vlagateljev, ki jih določi Agencija in ki so predmet nadzora;

30.

Premoženje v upravljanju je premoženje, ki:

a)

ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov in za račun dobro poučenih vlagateljev,

b)

premoženje investicijskih skladov in dobro poučenih vlagateljev, ki ga je družba za upravljanje na podlagi pogodbe iz 5. člena tega zakona prenesla v upravljanje na drugega upravljavca;

premoženje v upravljanju ne vključuje premoženja, ki ga je družba za upravljanje na podlagi pogodbe iz 5. člena tega zakona pridobila v upravljanje od drugega upravljavca premoženja oziroma upravljavca investicijskega sklada;

31.

Vzajemni pokojninski sklad je vzajemni pokojninski sklad po 307. členu ZPIZ;

(2)

Posamezne kratice, uporabljene v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

ZBan je zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99, 102/2000 in 59/2001),

2.

ZGD je zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 54/99, 36/2000, 45/2001, 59/2001, 50/2002),

3.

ZPIZ-1 je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 81/2000, 124/2000, 52/2001, 109/2001 in 11/2002),

4.

ZPPSL je zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97, 52/99, 101/2001 in 42/2002),

5.

ZTVP-1 je zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99),

6.

ZZavar je zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/2000, 91/2000, 12/2001, 21/2002, 52/2002),

7.

ZISDU je zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94, 68/96, 25/97, 32/97, 10/98, 26/99, 56/99),

8.

ZPSPID je zakon o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 6/94, 68/96, 25/97, 32/97, 10/98, 26/99 in 56/99),

9.

ZNVP je zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 23/99).

4. člen

Družba za upravljanje in skrbnik

(1)

Družba za upravljanje je gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

(2)

Družba za upravljanje države članice je pravna oseba s sedežem v državi članici, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v skladu z Direktivo o investicijskih skladih.

(3)

Tuja družba za upravljanje je pravna oseba s sedežem v tuji državi, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa tuje države za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

(4)

Skrbnik je skrbnik premoženja investicijskega sklada ali vzajemnega prostovoljnega pokojninskega sklada ali kritnega premoženja pokojninske družbe in je lahko skrbniška banka ali druga finančna institucija, katere poslovanje ureja ZTVP-1 in katere glavna dejavnost so storitve v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji ter uveljavljanjem pravic iz teh vrednostnih papirjev na podlagi ZTVP-1, ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje skrbniških storitev in ki izpolnjuje pogoje iz poglavja 4.1. in 4.2. tega zakona ter katere poslovanje je predmet javnega nadzora s strani Agencije. Skrbniška banka je banka po prvem odstavku 2. člena ZBan oziroma podružnica banke države članice, ustanovljena na območju Republike Slovenije v skladu z ZBan, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev po tem zakonu.

5. člen

Storitve upravljanja investicijskih skladov

(1)

Storitve upravljanja investicijskih skladov obsegajo:

1.

upravljanje premoženja investicijskih skladov, in

2.

druge storitve upravljanja investicijskih skladov:

a)

trženje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov,

b)

administrativne storitve:

-

vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih poročil investicijskega sklada,

-

pravne storitve,

-

odnosi z vlagatelji,

-

vrednotenje premoženja, storitve cenitev,

-

pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi zahtevami,

-

poročanje in javno objavljanje informacij o poslovanju investicijskega sklada,

-

razdelitev dobička,

-

izdaja, unovčevanje in izplačevanje odkupnih vrednosti investicijskih kuponov in druge administrativne zadeve povezane z delovanjem vzajemnega sklada,

-

vodenje evidenc,

-

obračun in poravnave po pogodbah ter razpošiljanje potrdil o lastništvu delnic oziroma enot premoženja investicijskega sklada,

-

vodenje registra imetnikov enot vzajemnega sklada oziroma registra delničarjev investicijske družbe,

-

zagotavljanje pogojev za delovanje organov investicijske družbe in administrativne zadeve povezane z delovanjem investicijske družbe,

c)

druge storitve potrebne za učinkovito upravljanje premoženja investicijskih skladov.

(2)

Družba za upravljanje ne sme opravljati nobenih drugih storitev razen v prvem odstavku tega člena navedenih storitev upravljanja tistih investicijskih skladov, ki so predmet nadzora Agencije oziroma pristojnih organov države članice ali pristojnih organov tuje države s katerimi Agencija izmenjuje podatke in informacije na podlagi vzajemnosti.

(3)

Družba za upravljanje sme opravljati storitve iz 2. točke prvega odstavka tega člena in iz 8. člena tega zakona le, če opravlja tudi storitve iz prve točke prvega odstavka tega člena.

(4)

Storitve upravljanja investicijskih skladov lahko opravlja:

1.

družba za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Agencije,

2.

podružnica tuje družbe za upravljanje, ki je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Agencije,

3.

družba za upravljanje države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma ki je v skladu s tem zakonom pooblaščena neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov na območju Republike Slovenije.

(5)

Nihče drug razen oseb iz četrtega odstavka tega člena ne sme opravljati storitev upravljanja investicijskih skladov.

(6)

Prepoved iz petega odstavka tega člena in četrtega odstavka 2. člena tega zakona ne velja za osebe, ki jih družba za upravljanje iz četrtega odstavka tega člena pisno pooblasti, da v njenem imenu opravljajo posamezne storitve oziroma posle iz prvega odstavka tega člena.

(7)

Družba za upravljanje sklene pisno pogodbo z osebo iz šestega odstavka tega člena, s katero pogodbeni stranki podrobno opredelita medsebojne obveznosti, odgovornosti in pravice.

(8)

Če je predmet pogodbe prenos opravljanja storitev iz 1. točke prvega odstavka tega člena pogodba stopi v veljavo šele, ko da k pogodbi pisno soglasje skrbnik.

(9)

Skrbnik ne da soglasja k navedeni pogodbi, če oceni, da niso izpolnjeni pogoji iz 3. točke do vključno 10. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.

(10)

Če je predmet pogodbe prenos opravljanja posameznih storitev iz podtočke a 2. točke ter četrte, sedme, osme, devete in desete alinee podtočke b 2. točke prvega odstavka tega člena, se v pogodbi določi pravica skrbnika, da od osebe, na katero se prenaša opravljanje teh storitev, kadarkoli zahteva podatke in dokumente, ki jih potrebuje za ocenjevanje izpolnjevanja pogojev iz 3. točke do vključno 10. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona, ta pa ima obveznost skrbniku posredovati zahtevane podatke in dokumente.

(11)

Če skrbnik oceni, da po prenosu opravljanja storitev niso več izpolnjeni pogoji iz 3. točke do vključno 10. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona, lahko od družbe za upravljanje zahteva, da slednja enostransko odstopi od pogodbe.

6. člen

Prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja posameznih investicijskih skladov na drugo osebo

(1)

Družba za upravljanje iz četrtega odstavka 5. člena, lahko pisno pooblasti osebo iz šestega odstavka 5. člena, da v njenem imenu opravlja posamezne storitve iz prvega odstavka 5. člena le, če so izpolnjeni določeni pogoji:

1.

da družba za upravljanje obvesti Agencijo na način, z vsebino in v rokih, ki jih določi Agencija, o prenosu opravljanja posamezne storitve oziroma posla upravljanja premoženja investicijskih skladov, iz prvega odstavka 5. člena tega zakona, na podlagi pooblastila, na drugo osebo in ji predloži fotokopijo pogodbe iz sedmega odstavka 5. člena tega zakona, in

2.

da se ne zmanjša učinkovitost in možnost nadzora Agencije nad družbo za upravljanje, ki je s pooblastilom prenesla opravljanje posamezne storitve, posle upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo ter da Agencija lahko opravlja nadzor opravljanja teh storitev na enak način kot če bi te storitve opravljala družba za upravljanje neposredno, in

3.

da družba za upravljanje lahko, kljub prenosu opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo, deluje in upravlja te investicijske sklade v najboljšem interesu vlagateljev v te investicijske sklade, in

4.

da družba za upravljanje, s prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja posameznih investicijskih skladov na drugo osebo, poveča učinkovitost poslovanja in opravljanja posameznih poslov in to učinkovitost lahko v vsakem trenutku utemelji Agenciji, in

5.

da ta druga oseba, na katero je družba za upravljanje na podlagi pooblastila prenesla opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja posameznega investicijskega sklada, ne prenese opravljanje teh poslov naprej, na tretjo osebo, in

6.

da ima družba za upravljanje v vsakem trenutku pregled nad izvajanjem posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, ki jih zanjo po pooblastilu opravljanja druga oseba, in

7.

da lahko družba za upravljanje, ne glede na dano pooblastilo drugi osebi o opravljanju posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, v vsakem trenutku poda tej drugi osebi nadaljnja navodila glede opravljanja teh storitev ter da lahko v vsakem trenutku prekliče dano pooblastilo, pri čemer preklic pooblastila stopi v veljavo takoj, če družba za upravljanje presodi, da je to potrebno zaradi zaščite interesov vlagateljev v posamezni investicijski sklad, in

8.

da se s prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo ne zmanjša učinkovitost in možnost opravljanja skrbniških storitev oziroma nalog skrbnika za ta investicijski sklad, ter da lahko skrbnik, ne glede na dano pooblastilo družbe za upravljanje drugi osebi o opravljanju posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, v vsakem trenutku pridobi vse podatke in dokumentacijo od družbe za upravljanje ali od te druge osebe, potrebne za nemoteno opravljanje skrbniških storitev in da ima vedno pregled nad poslovanjem investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve, in

9.

da mora imeti oseba, ki na podlagi pooblastila opravlja za družbo za upravljanje posamezne storitve oziroma posle upravljanja posameznih investicijskih skladov, zadostna strokovna znanja in izkušnje ter biti kadrovsko, tehnično in organizacijsko usposobljena, da lahko učinkovito opravlja navedene storitve, in

10.

da, v primeru, ko družba za upravljanje pooblasti drugo osebo za opravljanje storitev upravljanje premoženja posameznega investicijskega sklada:

a)

je ta druga oseba predmet nadzora Agencije oziroma pristojnega organa države članice ali pristojnega organa tuje države s katero Agencija izmenjuje podatke in informacije na podlagi vzajemnosti, in ki je pridobila dovoljenje tega organa za opravljanje storitev upravljanja premoženja za račun svojih strank, in

b)

ta druga oseba ne sme biti oseba, ki za naveden posamezen investicijski sklad opravlja tudi skrbniške storitve, ali

c)

ta druga oseba ne sme biti oseba, ki sicer opravlja skrbniške storitve ali druga oseba, v primeru, ko bi interes te druge osebe lahko bil v konfliktu z interesi vlagateljev v naveden posamezni investicijski sklad, za katerega ta druga oseba po pooblastilu družbe za opravljanje opravlja posamezne storitve, in

č)

mora biti zagotovljeno sodelovanje med organom, pristojnim za nadzor družbe za upravljanje in organom, pristojnim za nadzor te druge osebe, če gre za osebo iz tuje države, in

d)

pri tem upošteva geografski kriterij alokacije naložb posameznega investicijskega sklada, in

11.

da prospekt investicijskega sklada vsebuje seznam storitev upravljanja investicijskega sklada, ki jih družba za upravljanje, na podlagi pooblastila, prenese v opravljanje na drugo osebo.

(2)

S prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo, ni mogoče niti omejiti niti izključiti odškodninske odgovornosti družbe za upravljanje in skrbnika, za opravljanje navedenih storitev.

(3)

Če pogoji iz prvega odstavka tega člena kadarkoli niso izpolnjeni mora skrbnik pisno zahtevati od družbe za upravljanje, da prekine pogodbo iz sedmega odstavka 5. člena tega zakona. V takšnem primeru druga oseba ni upravičena do nadomestila zaradi odstopa od pogodbe.

7. člen

Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov

(1)

Investicijski kuponi oziroma delnice posameznega investicijskega sklada so lahko predmet oglaševanja v Republiki Sloveniji oziroma v posamezni državi članici oziroma v tuji državi le, če se v Republiki Sloveniji oziroma v tej državi članici oziroma v tej tuji državi vrši tudi trženje in prodaja investicijskih kuponov oziroma delnic tega posameznega investicijskega sklada.

(2)

Trženje in oglaševanje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov v Republiki Sloveniji se lahko vrši le na podlagi zakonov in iz njih izvedenih predpisov in/ali na podlagi izvedenih predpisov, ki se nanašajo na trženje in oglaševanje, na varstvo investitorjev in varstvo potrošnikov, ki so veljavni v Republiki Sloveniji.

Glede na določbe prejšnjega stavka, Agencija za trg vrednostnih papirjev s predpisom določi način in pogoje za trženje in oglaševanje investicijskih skladov na območju Republike Slovenije ter podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati osebe iz 9. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.

(3)

Trženje in oglaševanje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov v Republiki Sloveniji se lahko vrši le, če so vlagatelji v te investicijske sklade deležni najmanj enake ravni zaščite kot so jo deležni vlagatelji v investicijske sklade iz 5. oziroma 6. poglavja tega zakona.

(4)

Oseba iz 5. člena tega zakona, ki trži in prodaja investicijske kupone oziroma delnice investicijskih skladov v Republiki Sloveniji oziroma v posamezni državi članici oziroma v tuji državi, mora v tej državi zagotoviti zadostne zmogljivosti in denarna sredstva, potrebna za:

1.

plačila imetnikom investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih družb,

2.

ponovni nakup ali odkup enot premoženja vzajemnega sklada, in

3.

razkritje, objavo podatkov in informacij, ki ga je v skladu s tem zakonom dolžna izvršiti družba za upravljanje in/ali oseba iz 5. člena tega zakona (izvleček prospekta, prospekt, polletno in letno poročilo investicijskega sklada, statut investicijske družbe, pravila upravljanja vzajemnega sklada ipd.).

(5)

Če družba za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji, prične neposredno ali posredno preko podružnice tržiti, prodajati enote premoženja oziroma delnice posameznega investicijskega sklada v drugi državi članici ali v tuji državi, oziroma če družba za upravljanje s sedežem v državi članici ali tuji državi prične neposredno ali posredno preko podružnice tržiti, prodajati enote premoženja oziroma delnice posameznega investicijskega sklada v Republiki Sloveniji, mora v tej državi omogočiti razpoložljivost vseh tistih dokumentov in informacij, ki jih mora sicer objaviti v državi svojega sedeža, v najmanj enem uradnem jeziku države, v kateri namerava tržiti posamezen investicijski sklad.

8. člen

Storitve upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev

(1)

Družba za upravljanje lahko upravlja naslednje vrste finančnega premoženj oziroma dele finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev:

1.

premoženje vzajemnih pokojninskih skladov, oblikovanih po ZPIZ-1,

2.

kritno premoženje zavarovalnic iz prvega odstavka 120. člena ZZavar in premoženje kritnih skladov iz prvega odstavka 125. člena ZZavar,

3.

premoženje bank in borzno posredniških družb,

4.

premoženje drugih dobro poučenih vlagateljev.

(2)

Družba za upravljanje lahko nalaga premoženje iz prvega odstavka tega člena v naslednje vrednostne papirje in standardizirane finančne instrumente:

1.

tržne vrednostne papirje iz 64. člena tega zakona,

2.

investicijske kupone vzajemnih skladov iz 5. poglavja tega zakona oziroma delnice investicijskih družb iz 6. poglavja tega zakona,

3.

instrumente denarnega trga iz 64. člena tega zakona,

4.

finančne terminske pogodbe,

5.

obrestne in valutne zamenjave ter zamenjave dolga za delnice,

6.

terminske pogodbe o obrestnih merah,

7.

opcije na finančne instrumente iz prejšnjih točk tega odstavka.

(3)

Družba za upravljanje ne sme naložiti delno ali v celoti premoženja dobro poučenih vlagateljev v delnice in/ali investicijske kupone investicijskega sklada, ki ga upravlja, razen, če za takšno naložbo premoženja pred tem pridobi splošno pisno dovoljenje stranke.

(4)

Družba za upravljanje mora pred začetkom opravljanja storitev upravljanja finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje teh storitev.

(5)

Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 16. člena in določbe 29. ter 37. do 39. člena tega zakona.

(6)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje premoženja dobro poučenih vlagateljev mora družba za upravljanje dodatno priložiti tudi splošne pogoje poslovanja oziroma opravljanja storitev upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev, ki jih določi družba za upravljanje in ki morajo vsebovati določbe o urejanju medsebojnih pravic in obveznosti družbe za upravljanje in stranke ter opis tveganj, povezanih z naložbami v vrednostne papirje.

(7)

Za družbo za upravljanje, ki upravlja premoženje dobro poučenih vlagateljev se smiselno uporabljajo tudi 136. do vključno 141. člen, 151. člen, 157. člen, 168. člen, 170. člen do vključno 180. člen ZTVP-1 ter 29. člen tega zakona.

(8)

Pri določanju kadrovskih pogojev iz 29. člena tega zakona mora Agencija za opravljanje storitev upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev s strani družbe za upravljanje, predpisati enake pogoje, kot jih za opravljanje istovrstne storitve določa ZTVP-1 in na njegovi podlagi sprejeti predpisi.

(9)

Družba za upravljanje, ki opravlja tudi storitve upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev mora sprejeti pravila, s katerimi omejuje nastanek konflikta interesov pri upravljanju tega premoženja in pri upravljanju premoženja investicijskih skladov. V pravilih mora določiti tudi sankcije za kršitev teh pravil.

(10)

Podrobnejšo vsebino pravil iz prejšnjega odstavka določi Agencija.

(11)

Pravila iz devetega odstavka tega člena mora DZU predložiti Agenciji skupaj z zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja premoženja dobro poučenih investitorjev.

(12)

Dovoljenje iz četrtega odstavka tega člena preneha tudi, če je družbi za upravljanje prenehalo oziroma ji je bilo pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov.

9. člen

Vzajemni sklad

(1)

Vzajemni sklad je investicijski sklad, oblikovan kot ločeno premoženje,

1.

ki je razdeljeno na enote, katerih vrednost je na zahtevo imetnika izplačljiva iz tega premoženja, in

2.

ki ga upravlja družba za upravljanje.

(2)

Vzajemni sklad države članice je vzajemni sklad, ki ga upravlja družba za upravljanje države članice.

(3)

Tuj vzajemni sklad je vzajemni sklad, ki ga upravlja tuja družba za upravljanje.

(4)

V Republiki Sloveniji je dovoljena samo javna prodaja investicijskih kuponov:

1.

vzajemnega sklada,

2.

vzajemnega sklada države članice, če je družba za upravljanje države članice, ki upravlja ta vzajemni sklad, po tem zakonu pooblaščena na območju Republike Slovenije prodajati enote premoženja tega vzajemnega sklada,

3.

tujega vzajemnega sklada, če je tuja družba za upravljanje, ki upravlja ta vzajemni sklad, pridobila dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice in je po tem zakonu pooblaščena na območju Republike Slovenije prodajati investicijske kupone tega vzajemnega sklada.

(5)

Nihče ne sme javno ponujati, posredovati pri prodaji niti kako drugače zagotavljati pogojev za prodajo investicijskih kuponov vzajemnega sklada v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

10. člen

Investicijska družba

(1)

Investicijska družba je investicijski sklad, organiziran kot delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice istega razreda, ki so prosto prenosljive in s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

(2)

Investicijska družba države članice je investicijska družba s sedežem v državi članici.

(3)

Investicijska družba države članice je lahko bodisi investicijska družba v upravljanju družbe za upravljanje, bodisi investicijska družba v samostojnem upravljanju.

(4)

V primeru investicijske družbe države članice v samostojnem upravljanju se določbe o družbi za upravljanje iz drugega odstavka 4. člena tega zakona smiselno uporabljajo tudi za to investicijsko družbo.

(5)

Druga investicijska družba države članice je investicijska družba države članice, katere družba za upravljanje ni družba za upravljanje iz prvega odstavka 46. člena tega zakona.

(6)

Tuja investicijska družba je investicijska družba s sedežem v tuji državi.

(7)

V Republiki Sloveniji je dovoljena samo javna prodaja delnic:

1.

investicijske družbe,

2.

investicijske družbe države članice, če je družba za upravljanje države članice, ki upravlja to investicijsko družbo, po tem zakonu pooblaščena na območju Republike Slovenije prodajati delnice te investicijske družbe,

3.

druge investicijske družbe države članice, če je družba za upravljanje države članice, ki upravlja to investicijsko družbo, pridobila dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice,

4.

tuje investicijske družbe, če je tuja družba za upravljanje, ki upravlja to investicijsko družbo, pridobila dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice.

(8)

Nihče ne sme javno ponujati, posredovati pri prodaji niti kako drugače zagotavljati pogojev za prodajo delnic investicijske družbe v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena.

(9)

V primeru druge investicijske družbe države članice iz 3. točke sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe poglavja 3.4. tega zakona.

11. člen

Ime oziroma firma investicijskega sklada

(1)

Ime oziroma firma investicijskega sklada mora vsebovati označbo, da gre za vzajemni sklad ali poseben vzajemni sklad oziroma za investicijsko družbo.

(2)

Ime oziroma firma drugih pravnih subjektov ne sme vsebovati besed "investicijski sklad", "vzajemni sklad", "investicijska družba" ali drugih besed oziroma besednih zvez, ki bi zavajale v zmoto, da ta pravni subjekt opravlja dejavnost investicijskih skladov.

(3)

Ime oziroma firma investicijskega sklada mora vsebovati označbo, iz katere je razvidna naložbena politika oziroma osnovni cilj naložbene politike investicijskega sklada, na podlagi katere(ga) investicijski sklad namerava ali dejansko realizira večino prihodkov (denarni, indeksni, delniški, obvezniški, uravnoteženi, sklad skladov, ipd.).

12. člen

Udeležba in kvalificirani delež

(1)

Po tem zakonu je posamezna oseba udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20-odstotnim deležem.

(2)

Kvalificirani delež po tem zakonu je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu določene pravne osebe, oziroma na podlagi katerih lahko imetnik izvaja pomemben vpliv na upravo družbe za upravljanje.

13. člen

Povezane osebe

(1)

Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj bodisi upravljavsko, kapitalsko bodisi kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovne rezultate oziroma poslovanje druge osebe.

(2)

Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so povezane:

1.

kot ožji družinski člani;

2.

tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prvem odstavku tega člena in po drugih točkah tega odstavka, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi;

3.

tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prvem odstavku tega člena in po drugih točkah tega odstavka;

4.

tako, da tvorijo pogodbeni koncern ali koncern z razmerjem enakopravnosti po ZGD;

5.

kot člani uprave ali nadzornega sveta oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.

(3)

Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:

1.

zakonec oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza;

2.

otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;

3.

druge osebe, ki z osebo živijo v skupnem gospodinjstvu.

(4)

Odvisna oziroma obvladujoča družba po tem zakonu je odvisna oziroma obvladujoča družba po 462. členu ZGD.

(5)

Obvladovanje po tem zakonu je razmerje med odvisno in obvladujočo družbo oziroma temu razmerju podobno razmerje med katerokoli fizično in pravno osebo.

(6)

Družba za upravljanje mora pripraviti in ob vsaki spremembi dopolnjevati seznam fizičnih in pravnih oseb, ki se štejejo za povezane osebe z družbo za upravljanje.

(7)

Agencija predpiše podrobnejšo vsebino seznama povezanih oseb iz šestega odstavka tega člena.

14. člen

Posredna pridobitev

(1)

Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma druge vrednostne papirje.

(2)

Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba.

2. DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE

2.1. Statusne določbe

2.1.1. Splošne določbe

15. člen

Pravnoorganizacijska oblika

(1)

Družba za upravljanje je lahko organizirana kot delniška družba ali kot družba z omejeno odgovornostjo.

(2)

Za družbe za upravljanje se uporabljajo določbe ZGD, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(3)

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na delnice in delničarje družbe za upravljanje, ki je organizirana kot delniška družba, se smiselno uporabljajo za poslovne deleže in družbenike družbe za upravljanje, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo.

16. člen

Dejavnost družbe za upravljanje

(1)

Družba za upravljanje ne sme opravljati nobene druge dejavnosti razen storitev upravljanja investicijskih skladov.

(2)

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko družba za upravljanje opravlja tudi storitve upravljanja finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev, vendar le pod pogojem, če upravljanja tudi premoženje vsaj enega vzajemnega sklada.

17. člen

Osnovni kapital družbe za upravljanje

(1)

Najnižji znesek osnovnega kapitala družbe za upravljanje je 50,000.000 tolarjev.

(2)

Če želi družba za upravljanje upravljati več investicijskih skladov, se najnižji znesek osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena poveča za 25,000.000 tolarjev za upravljanje vsakega nadaljnjega investicijskega sklada.

(3)

Če skupna vrednost vsega premoženja v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov in dobro poučenih vlagateljev, presega 55 milijard tolarjev, mora družba za upravljanje najnižji znesek osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena povečati najmanj v višini, ki je enaka 0,02 odstotka vrednosti razlike med celotnim premoženjem v upravljanju in zneskom 55 milijard tolarjev. Če je izračunan znesek potrebnega povečanja osnovnega kapitala manjši od zneska povečanega osnovnega kapitala iz drugega odstavka tega člena, družbi za upravljanje ni potrebno povečati osnovnega kapitala.

(4)

Delnice oziroma poslovni deleži družbe za upravljanje se lahko vplačajo samo v denarju in morajo biti v celoti vplačani pred vpisom ustanovitve družbe za upravljanje v sodni register oziroma pred vpisom povečanja osnovnega kapitala v sodni register.

18. člen

Delnice družbe za upravljanje

(1)

Kadar je družba za upravljanje organizirana kot delniška družba, sme izdati samo imenske delnice istega razreda.

(2)

Delnice družbe za upravljanje, ki je organizirana kot delniška družba, morajo biti izdane v nematerializirani obliki.

2.1.2. Delničarji družbe za upravljanje

19. člen

Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža

(1)

Pred pridobitvijo delnic oziroma poslovnega deleža družbe za upravljanje, na podlagi katere oseba posredno ali neposredno doseže ali preseže kvalificirani delež v družbi za upravljanje, je potrebno dovoljenje Agencije.

(2)

Oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, mora za vsako nadaljnjo pridobitev delnic oziroma poslovnega deleža družbe za upravljanje, na podlagi katere doseže ali preseže 20-, 33- ali 50-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje ali na podlagi katere postane obvladujoča družba družbe za upravljanje, pridobiti dovoljenje Agencije.

(3)

Če namerava oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena odtujiti delnice oziroma poslovni delež tako, da bi se zaradi tega njen delež zmanjšal pod mejo, za katero je pridobila dovoljenje, mora o tem obvestiti Agencijo.

(4)

Agencija predpiše način obveščanja iz tretjega odstavka tega člena.

(5)

Agencija mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena obvestiti pristojni nadzorni organ posamezne države članice, če je bodoči imetnik kvalificiranega deleža ena od naslednjih oseb:

1.

oseba iz petega odstavka 82. člena ZTVP-1,

2.

oseba iz petega odstavka 19. člena ZBan,

3.

oseba iz petega odstavka 18. člena ZZavar,

4.

družba za upravljanje, ki je v tej državi članici upravičena upravljati investicijske sklade v skladu z Direktivo o investicijskih skladih,

5.

obvladujoča oziroma odvisna družba družbe za upravljanje iz 4. točke tega odstavka,

6.

oseba, ki jo obvladuje ista oseba oziroma osebe, ki obvladujejo družbo za upravljanje iz 4. točke tega odstavka.

(6)

Če je bodoči imetnik kvalificiranega deleža banka, borzno posredniška družba, zavarovalnica oziroma družba za upravljanje države članice oziroma tuja banka, borzno posredniška družba, zavarovalnica oziroma družba za upravljanje, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena priložiti tudi mnenje oziroma soglasje pristojnega nadzornega organa.

20. člen

Odločanje o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža

(1)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka 19. člena tega zakona je treba priložiti listine iz 4. in 5. točke 37. člena tega zakona.

(2)

Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka 19. člena tega zakona, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja da:

1.

bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil bodoči imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, lahko ogroženo poslovanje investicijskega sklada v skladu z določbami tega zakona, ali

2.

bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi načina povezanosti med temi osebami lahko onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora nad družbo za upravljanje.

(3)

Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka 19. člena tega zakona tujemu kvalificiranemu imetniku, če je verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora nad družbo za upravljanje.

(4)

Pred odločitvijo na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka tega člena mora Agencija osebi dati rok, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni in ne daljši od tridesetih dni, da se izjasni o razlogih za zavrnitev dovoljenja.

(5)

Kadar je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, se postopek odločanja o dovoljenju iz prvega odstavka tega člena združi s postopkom odločanja o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

21. člen

Sankcije za kršitev in odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža

(1)

Če oseba pridobi poslovni delež oziroma ima delnice v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona, iz delnic družbe za upravljanje, s katerimi bi bila udeležena pri upravljanju družbe za upravljanje v deležu, glede katerega bi bila dolžna pridobiti dovoljenje Agencije, nima glasovalnih pravic ter mora te delnice oziroma poslovni delež v roku 6 mesecev šteto od datuma pridobitve, odsvojiti.

(2)

Glasovalne pravice iz prvega odstavka tega člena se za čas, dokler iz teh delnic imetnik, ki jih je pridobil v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona, nima glasovalnih pravic, prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev družbe za upravljanje v sorazmerju z njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu družbe za upravljanje, tako da je imetnik pri glasovanju udeležen zgolj z deležem delnic, za pridobitev katerega ne potrebuje dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona.

(3)

Agencija odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža če:

1.

je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,

2.

je zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, ogroženo poslovanje investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje, v skladu z določbami tega zakona,

3.

je zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, oziroma načina povezanosti med temi osebami, onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora nad družbo za upravljanje,

4.

je v primeru tujega imetnika kvalificiranega deleža verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora nad družbo za upravljanje.

(4)

S pravnomočnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz prvega odstavka tega člena.

(5)

Če je imetnik kvalificiranega deleža obvladujoča oseba družbe za upravljanje, se postopek odvzema dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža lahko združi s postopkom odvzema dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

(6)

Agencija predpiše okoliščine in kriterije, kdaj se šteje poslovanje investicijskega sklada za ogroženo.

2.1.3. Uprava in nadzorni svet družbe za upravljanje

22. člen

Uprava družbe za upravljanje

(1)

Uprava družbe za upravljanje mora imeti najmanj dva člana, ki družbo za upravljanje skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu.

(2)

Član uprave družbe za upravljanje mora naloge vodenja poslov družbe za upravljanje opravljati s polnim delovnim časom, in sicer bodisi na podlagi delovnega razmerja z družbo za upravljanje bodisi na podlagi drugega ustreznega pravnega razmerja.

(3)

Najmanj en član uprave mora obvladati slovenski jezik. Najmanj en član uprave mora imeti v Republiki Sloveniji središče uresničevanja svojih življenjskih interesov.

(4)

Uprava mora voditi posle družbe za upravljanje v Republiki Sloveniji.

23. člen

Pogoji za člana uprave družbe za upravljanje

(1)

Član uprave družbe za upravljanje je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

da je ustrezno strokovno usposobljena in ima izkušnje, potrebne za vodenje poslov družbe za upravljanje,

2.

da ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.

(2)

Pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje poslov družbe za upravljanje ter najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti ali dejavnosti, kot družba za upravljanje oziroma drugih primerljivih poslov, od tega najmanj triletne izkušnje pri vodenju poslov upravljanja finančnih naložb.

24. člen

Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave

(1)

Za člana uprave družbe za upravljanje je lahko imenovana le oseba, ki na podlagi zahteve pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje.

(2)

Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora kandidat za člana uprave priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 22. in 23. člena tega zakona.

(3)

Agencija lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave družbe za upravljanje v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov družbe za upravljanje.

(4)

Agencija izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če na podlagi dokazov iz drugega odstavka tega člena in predstavitve iz tretjega odstavka tega člena sklene, da kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave družbe za upravljanje.

(5)

Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih oseba opravlja, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje družbe za upravljanje oziroma investicijskih skladov, ki jih upravlja, v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(6)

Kadar je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, se postopek odločanja o dovoljenju iz prvega odstavka tega člena združi s postopkom odločanja o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

25. člen

Dolžnosti člana uprave

(1)

Člani uprave družbe za upravljanje morajo zagotoviti, da družba za upravljanje upravlja investicijske sklade in posluje v skladu z določbami tega zakona in drugih zakonov, ki urejajo poslovanje z vrednostnimi papirji ter predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

(2)

Člani uprave družbe za upravljanje morajo zagotoviti, da družba za upravljanje zase in za investicijske sklade, ki jih upravlja, vodi poslovne knjige ter poslovno dokumentacijo, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke, sestavlja računovodska poročila ter poroča oziroma obvešča Agencijo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

26. člen

Odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave

(1)

Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje če:

1.

je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,

2.

je bil član uprave pravnomočno nepogojno obsojen na kazen zapora več kot treh mesecev,

3.

član uprave huje krši dolžnosti člana uprave iz 25. člena tega zakona,

4.

član uprave krši prepoved iz 28. člena tega zakona,

5.

član uprave krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov iz 109. člena tega zakona.

(2)

Za hujšo kršitev iz 3. točke prvega odstavka tega člena se šteje bodisi:

1.

kršitev, zaradi katere je investicijskemu skladu, ki ga upravlja družba za upravljanje, oziroma posameznemu imetniku investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delnic investicijske družbe nastala oziroma bi mu lahko nastala škoda, bodisi

2.

ponavljajoča se kršitev dolžnosti člana uprave iz 25. člena tega zakona.

(3)

Če je bil nad članom uprave začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zaradi kršitev, zaradi katerih je bil nad družbo za upravljanje začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, lahko Agencija oba postopka združi.

27. člen

Drugi ukrepi proti članom uprav družb za upravljanje

(1)

Namesto odvzema dovoljenja lahko Agencija članu uprave družbe za upravljanje izreče ukrep pogojnega odvzema dovoljenja ali javnega opomina.

(2)

Za izrek ukrepov iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 206. člena in 208. člena tega zakona.

28. člen

Prepovedani posli članov uprave in nadzornega sveta družbe za upravljanje

(1)

Z družbo za upravljanje ne smejo sklepati poslov nakupa in prodaje oziroma drugih poslov, katerih predmet so naložbe investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje naslednje osebe:

1.

člani uprave in člani nadzornega sveta družbe za upravljanje ter njihovi ožji družinski člani, in

2.

osebe, s katerimi so osebe iz prve točke tega odstavka kapitalsko povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovne odločitve ali poslovanje ene osebe lahko pomembno vplivajo na poslovne odločitve, poslovne rezultate ali poslovanje druge osebe.

(2)

Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za investicijske kupone oziroma delnice investicijskih skladov.

2.1.4. Pogoji za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov

29. člen

Določitev pogojev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov

Agencija določi podrobnejše kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje, ki jih mora izpolnjevati družba za upravljanje in oseba iz šestega odstavka 5. člena tega zakona, za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

2.2. Obvladovanje tveganj

30. člen

Obvladovanje tveganj

(1)

Družba za upravljanje mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom, v skladu s 17. členom tega zakona, glede na skupni obseg premoženja, ki ji je dano v upravljanje (kapitalska ustreznost).

(2)

Kapital družbe za upravljanje ne sme biti manjši od najnižjega zneska osnovnega kapitala iz prvega oziroma drugega oziroma tretjega odstavka 17. člena tega zakona.

(3)

Družba za upravljanje mora spoštovati pravila o obvladovanju tveganj in glede na skupni obseg premoženja, ki ji je dano v upravljanje ter vrste storitev, ki jih opravlja, vzpostaviti ustrezen sistem obvladovanja tveganj, ki ji omogoča tekoče ugotavljanje, merjenje in spremljanje:

1.

celotnega tveganja družbe za upravljanje,

2.

posameznih vrst tveganj in doprinos teh tveganj k celotnemuo tveganju družbe za upravljanje.

(4)

Družba za upravljanje mora vzpostaviti oziroma sprejeti procese in ukrepe obvladovanja navedenih tveganj ter spremljati posledice izvajanja teh ukrepov.

(5)

Za obvladovanje tveganj se smiselno uporabljajo določbe prvega do vključno šestega odstavka 65. člena tega zakona.

(6)

Podrobnejša pravila o obvladovanju tveganj iz tretjega odstavka tega člena predpiše Agencija.

31. člen

Omejitev naložb družbe za upravljanje

(1)

Družba za upravljanje ne sme pridobiti poslovnega deleža oziroma drugih pravic v osebni družbi oziroma drugi pravni osebi, na podlagi katerih bi neomejeno odgovarjala za obveznosti te družbe.

(2)

Družba za upravljanje je lahko bodisi sama ali skupaj z drugimi osebami, povezanimi z družbo za upravljanje, udeležena v drugi pravni osebi samo, če ta pravna oseba opravlja dejavnost, ki jo sme opravljati družba za upravljanje oziroma s to dejavnostjo povezane posle, in če je organizirana kot kapitalska družba.

(3)

Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za članstvo v gospodarskem interesnem združenju, v katerega se združujejo družbe za upravljanje.

2.3. POSLOVNE KNJIGE IN POSLOVNA POROČILA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE TER REVIDIRANJE

32. člen

Uporaba določb

(1)

Za poslovne knjige in poslovna poročila družbe za upravljanje se smiselno uporablja 186. do 189. člen ZTVP-1.

(2)

Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše:

1.

analitični kontni načrt za družbe za upravljanje,

2.

vrste in sheme računovodskih izkazov družb za upravljanje,

3.

podrobnejšo vsebino prilog k računovodskim izkazom družbe za upravljanje.

(3)

Za revidiranje letnega poročila družbe za upravljanje in objavo povzetka revidiranega letnega poročila se smiselno uporablja 191. do 193. člen ZTVP-1.

2.4. STEČAJ DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE

33. člen

Prepoved prisilne poravnave

Nad družbo za upravljanje ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave.

34. člen

Uporaba določb za stečajni postopek in postopek likvidacije

Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za stečajni postopek in postopek likvidacije nad družbo za upravljanje uporabljajo določbe ZPPSL.

35. člen

Posebne določbe za stečajni postopek družbe za upravljanje

(1)

Terjatve do družbe za upravljanje za povrnitev škode iz tretjega odstavka 138. člena in iz tretjega odstavka 182. člena tega zakona se iz stečajne mase izplačajo kot strošek stečajnega postopka pred poplačilom terjatev iz drugega in tretjega odstavka 160. člena ZPPSL.

(2)

Sklep o začetku stečajnega postopka nad družbo za upravljanje vroči sodišče tudi Agenciji.

3. OPRAVLJANJE STORITEV UPRAVLJANJA INVESTICIJSKIH SKLADOV

3.1. Dovoljenja v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov

36. člen

Vrste dovoljenj

(1)

Družba za upravljanje mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov).

(2)

Družba za upravljanje mora pred združitvijo z drugo družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo oziroma pred delitvijo pridobiti dovoljenje Agencije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za združitev oziroma delitev).

(3)

Družba za upravljanje mora pred ustanovitvijo podružnice v tuji državi pridobiti dovoljenje Agencije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice v tuji državi).

(4)

Družba za upravljanje mora pred začetkom upravljanja posameznega investicijskega sklada pridobiti dovoljenje Agencije za upravljanje tega investicijskega sklada.

37. člen

Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov

Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov je treba priložiti:

1.

statut oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe za upravljanje,

2.

poslovni načrt za prva tri leta poslovanja, iz katerega je razviden obseg načrtovanih poslov upravljanja investicijskih skladov in temu ustrezna organizacijska zgradba družbe za upravljanje, kadrovska struktura družbe za upravljanje,

3.

seznam delničarjev oziroma družbenikov, z navedbo imena in priimka ter naslova oziroma firme in sedeža, nominalnega zneska delnic oziroma poslovnih deležev in odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu družbe za upravljanje,

4.

za delničarje oziroma družbenike – pravne osebe, ki so imetniki kvalificiranih deležev:

a)

izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra,

b)

letna poročila za zadnji dve poslovni leti,

c)

če je delničar oziroma družbenik delniška družba, tudi izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma, če so bile izdane prinosniške delnice, overjen prepis notarskega zapisa prisotnih na zadnji skupščini,

5.

seznam oseb, ki so povezane z imetniki kvalificiranih deležev z opisom načina povezave,

6.

dokumentacijo, ki jo s predpisom določi Agencija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti ali je družba za upravljanje kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati posle upravljanja investicijskih skladov,

7.

dokumentacijo, iz katere je razvidno, da bo registriran sedež družbe za upravljanje lociran v Republiki Sloveniji (priglasitev vpisa tega sedeža v sodni register potrjen z žigom sodnega registra) oziroma iz katere je razvidno, da je registriran sedež družbe za upravljanje lociran v isti državi članici oziroma v isti tuji državi kot je locirana glavnina poslovanja in vsa (administrativna) dokumentacija družbe za upravljanje v zvezi s poslovanjem posameznega investicijskega sklada ter uprava družbe za upravljanje,

8.

drugo dokumentacijo, ki jo zahteva Agencija za oceno iz 3. točke drugega odstavka 38. člena tega zakona.

38. člen

Odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov

(1)

Agencija izda dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, najkasneje v roku štirih mesecev od prejema popolne zahteve iz 37. člena tega zakona, če ugotovi, da družba za upravljanje izpolnjuje pogoje za opravljanje teh storitev.

(2)

Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov:

1.

če delničarji oziroma družbeniki, ki so imetniki kvalificiranih deležev, nimajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona,

2.

če člani uprave nimajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave iz 24. člena tega zakona,

3.

če Agencija oceni, da bi bilo zaradi načina povezanosti med družbo za upravljanje in osebami, povezanimi z družbo za upravljanje na podlagi povezav opredeljenih v 12. in 13. členu tega zakona lahko onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora nad družbo za upravljanje in premoženjem, ki ga upravlja,

4.

če družba za upravljanje ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov iz tega zakona.

(3)

Agencija mora zavrnitev zahteve obrazložiti vložniku zahteve.

39. člen

Prenehanje dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov

(1)

Dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov preneha:

1.

če družba za upravljanje ne začne poslovati v šestih mesecih od izdaje dovoljenja,

2.

če družba za upravljanje preneha z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov za več kot eno leto,

3.

z začetkom stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad družbo za upravljanje,

4.

z zaključkom redne likvidacije družbe za upravljanje,

5.

če se družba za upravljanje kot prevzeta družba združi z drugo družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo,

6.

če družba za upravljanje ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi ji je bilo izdano dovoljenje,

7.

če je družba za upravljanje navajala pri pridobitvi dovoljenja napačne podatke.

(2)

Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena, izda Agencija sklep, s katerim ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.

40. člen

Dovoljenje za združitev oziroma delitev

(1)

Za dovoljenje za združitev družbe za upravljanje z drugo družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo se smiselno uporabljajo določbe 37. in 38. člena tega zakona.

(2)

Kadar zaradi spojitve nastane nova pravna oseba ali kadar se družba za upravljanje kot prevzeta družba pripoji drugi pravni osebi, ki ni družba za upravljanje, Agencija hkrati z odločitvijo o dovoljenju za združitev odloči tudi o dovoljenju prevzemni družbi za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

(3)

Za dovoljenje za delitev družbe za upravljanje se smiselno uporabljajo določbe 37. do 38. člena tega zakona, če ni v četrtem oziroma petem odstavku tega člena drugače določeno.

(4)

Kadar je v primeru oddelitve družba za upravljanje prenosna družba, Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za delitev tudi, če družba za upravljanje zaradi oddelitve ne bi več dosegala kapitalske ustreznosti.

(5)

Kadar zaradi oddelitve nastane nova družba za upravljanje ali kadar se družba za upravljanje kot prenosna družba razdeli na dve oziroma več novih družb za upravljanje, Agencija hkrati z odločitvijo o dovoljenju za delitev odloči tudi o dovoljenju novi družbi za upravljanje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

3.2. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov izven območja Republike Slovenije

41. člen

Opravljanje storitev v državi članici

Družba za upravljanje lahko opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov na območju države članice bodisi prek podružnice bodisi neposredno, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisi te države članice.

42. člen

Opravljanje storitev v državi članici prek podružnice

(1)

Družba za upravljanje, ki namerava odpreti podružnico v državi članici, mora o tem obvestiti Agencijo in navesti državo članico, v kateri namerava odpreti podružnico. Obvestilu mora priložiti:

1.

splošne podatke o podružnici, ki obsegajo:

a)

opis storitev, ki jih bo opravljala podružnica, in njen načrt poslovanja,

b)

imena oseb, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice,

c)

naslov podružnice v državi, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o poslovanju podružnice;

2.

podatke o vzajemnih skladih oziroma investicijskih družbah, ki jih upravlja družba za upravljanje in katerih enote premoženja oziroma delnice bo tržila podružnica v državi članici, ki obsegajo:

a)

natančen opis načrtovanega trženja in poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila v zvezi s trženjem enot premoženja oziroma delnic investicijskih skladov,

b)

za vsak investicijski sklad: pravila upravljanja vzajemnega sklada oziroma statut investicijske družbe, prospekt, zadnje letno poročilo in morebitno kasnejše polletno poročilo.

(2)

Agencija mora najkasneje v roku treh mesecev po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena obvestilo s prilogami posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.

(3)

Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena mora Agencija pristojnemu nadzornemu organu države članice posredovati tudi:

1.

podatke o višini kapitala in kapitalski ustreznosti družbe za upravljanje,

2.

izjavo za vsak vzajemni skladi oziroma investicijsko družbo, na katero se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena, da izpolnjuje pogoje, določene z Direktivo o investicijskih skladih.

(4)

Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena Agencija zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in dokumentacije iz prvega odstavka tega člena, in ob upoštevanju načrtovanega obsega poslovanja sklene, da obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma o ustreznosti finančnega položaja družbe za upravljanje.

(5)

Družba za upravljanje mora Agencijo obvestiti o vsaki nameravani spremembi iz prvega odstavka tega člena najmanj en mesec pred nameravano spremembo.

(6)

Za obvestilo o spremembi iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe prvega do četrtega odstavka tega člena.

43. člen

Neposredno opravljanje storitev v državi članici

(1)

Družba za upravljanje, ki namerava začeti z neposrednim opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov na območju države članice, mora o tem obvestiti Agencijo in navesti državo članico, v kateri namerava začeti z neposrednim opravljanjem storitev. Obvestilu mora priložiti:

1.

program načrtovanih aktivnosti,

2.

podatke in dokumentacijo iz 2. točke prvega odstavka 42. člena tega zakona.

(2)

Agencija mora najkasneje v roku enega meseca po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena obvestilo s prilogami posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.

(3)

Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena mora Agencija pristojnemu nadzornemu organu države članice posredovati tudi:

1.

podatke o višini kapitala in kapitalske ustreznosti družbe za upravljanje,

2.

izjavo za vsak vzajemni sklad oziroma investicijsko družbo, na katero se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena, da izpolnjuje pogoje, določene z Direktivo o investicijskih skladih.

(4)

Družba za upravljanje mora Agencijo obvestiti o vsaki nameravani spremembi iz prvega odstavka tega člena najmanj en mesec pred nameravano spremembo.

(5)

Za obvestilo o spremembi iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo določbe prvega do tretjega odstavka tega člena.

(6)

Določbe prvega do petega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, kadar družba za upravljanje pooblasti drugo osebo opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov v državi članici.

44. člen

Nadzor nad opravljanjem storitev v državi članici

(1)

Agencija opravlja nadzor nad podružnico družbe za upravljanje v državi članici.

(2)

Agencija lahko zaprosi pristojni nadzorni organ države članice, v kateri družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, da opravi pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje v tej državi članici, če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma če je to v skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe Agencije udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni organ države članice.

(3)

Če družba za upravljanje, ki opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici, kljub opozorilu pristojnega nadzornega organa države članice krši predpise te države članice, sprejme Agencija ukrepe nadzora v skladu s tem zakonom. Agencija mora nemudoma obvestiti pristojni nadzorni organ države članice o ukrepih, ki jih je sprejela.

(4)

Če Agencija družbi za upravljanje odvzame dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma ji začasno prepove opravljati te storitve, mora o tem nemudoma pisno obvestiti pristojne nadzorne organe držav članic, v katerih družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov.

45. člen

Opravljanje storitev v tuji državi

(1)

Družba za upravljanje sme opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v tuji državi samo prek podružnice.

(2)

Za ustanovitev podružnice v tuji državi mora družba za upravljanje pridobiti dovoljenje Agencije.

(3)

Za odločanje o dovoljenju za ustanovitev podružnice se smiselno uporabljajo določbe prvega in četrtega odstavka 42. člena tega zakona.

(4)

Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tuji državi tudi, če je verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora nad družbo za upravljanje.

(5)

Določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, kadar družba za upravljanje pooblasti drugo osebo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, ki jih upravlja, v tuji državi.

3.3. Podružnica in prosto opravljanje storitev družb za upravljanje držav članic

46. člen

Družbe za upravljanje držav članic

(1)

Družba za upravljanje, ki je v državi članici upravičena upravljati posamezne investicijske sklade tako, da je njihovo poslovanje v skladu z Direktivo o investicijskih skladih, lahko storitve samo za takšne sklade opravlja tudi na območju Republike Slovenije, bodisi prek podružnice bodisi neposredno.

(2)

Če so investicijski kuponi oziroma delnice investicijskih skladov, katerih sedež je v državi članici, predmet prepovedi trženja oziroma prodaje na območju te države članice, družba za upravljanje, ki upravlja te investicijske sklade, ne sme neposredno ali posredno preko podružnice vršiti trženja oziroma prodaje teh investicijskih kuponov oziroma teh delnic investicijskih skladov na območju Republike Slovenije.

(3)

Za družbo za upravljanje iz prvega odstavka tega člena, ki opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov prek podružnice, se uporabljajo naslednje določbe tega zakona in na njihovi podlagi izdani predpisi:

1.

32. člen tega zakona,

2.

7. člen, 86. in 88. člen tega zakona,

3.

91. do 105. člen tega zakona,

4.

106. do 108. člen tega zakona,

5.

109. do 111. člen tega zakona.

(4)

Za družbo za upravljanje iz prvega odstavka tega člena, ki neposredno opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, se uporabljajo določbe tega zakona iz 2. do 5. točke tretjega odstavka tega člena in na njihovi podlagi izdani predpisi.

(5)

Določbe tega razdelka o neposrednem opravljanju storitev se uporabljajo tudi, kadar družba za upravljanje države članice pooblasti drugo osebo za opravljanje posameznih storitev upravljanja investicijskega sklada, ki ga upravlja, v Republiki Sloveniji.

47. člen

Začetek poslovanja

(1)

Družba za upravljanje države članice iz prvega odstavka 46. člena tega zakona lahko začne poslovati prek podružnice z iztekom dvomesečnega roka, od dne, ko Agencija od pristojnega nadzornega organa države članice prejme obvestilo z vsebino, določeno v prvem in tretjem odstavku 42. člena tega zakona.

(2)

Družba za upravljanje države članice iz prvega odstavka 46. člena tega zakona lahko začne neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov takoj, ko Agencija od pristojnega nadzornega organa države članice prejme obvestilo z vsebino, določeno v prvem in tretjem odstavku 43. člena tega zakona.

(3)

Družba za upravljanje države članice iz prvega odstavka tega člena mora Agencijo obvestiti o vsaki nameravani spremembi podatkov iz prvega odstavka 42. člena tega zakona najmanj en mesec pred nameravano spremembo.

48. člen

Nadzor nad podružnico družbe za upravljanje države članice

(1)

Pristojni nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje te države članice.

(2)

V primeru iz prvega odstavka tega člena ima pristojni nadzorni organ oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Agencija na podlagi določb 344. do 348. člena ZTVP-1.

(3)

Na zaprosilo pristojnega nadzornega organa države članice mora Agencija opraviti pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje te države članice na območju Republike Slovenije.

(4)

Ne glede na določbe prvega do tretjega odstavka tega člena je Agencija pristojna opraviti pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje države članice na območju Republike Slovenije v skladu z določbami 344. do 348. člena ZTVP-1 zaradi preverjanja, če podružnica ravna v skladu z določbami iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona.

49. člen

Ukrepi nadzora nad družbo za upravljanje države članice

(1)

Če družba za upravljanje države članice na območju Republike Slovenije krši določbe iz četrtega odstavka 46. člena tega zakona oziroma če podružnica družbe za upravljanje države članice na območju Republike Slovenije krši določbe iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, ji Agencija z odredbo naloži odpravo kršitev.

(2)

Če družba za upravljanje države članice oziroma njena podružnica v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, obvesti Agencija pristojni nadzorni organ te države članice.

(3)

Agencija lahko družbi za upravljanje države članice oziroma njeni podružnici za kršitve, storjene na območju Republike Slovenije, izreče tudi začasno prepoved opravljanja storitev oziroma prepoved opravljanja storitev, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 2. oziroma 3. točki prvega odstavka 203. člena tega zakona oziroma v 4. točki prvega odstavka 205. člena tega zakona.

(4)

Pred izrekom ukrepa iz tretjega odstavka tega člena mora Agencija obvestiti pristojni nadzorni organ države članice.

(5)

Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena lahko Agencija družbi za upravljanje države članice oziroma njeni podružnici izreče začasno prepoved opravljanja storitev, ne da bi predhodno obvestila pristojni nadzorni organ te države članice, če zaradi zaščite interesov vlagateljev ni mogoče odlašati.

(6)

V primeru iz petega odstavka tega člena mora Agencija o začasni prepovedi obvestiti pristojni nadzorni organ države članice in Evropsko komisijo takoj, ko je to mogoče.

3.4. Opravljanje storitev tujih družb za upravljanje

50. člen

Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov tujih družb za upravljanje

(1)

Tuja družba za upravljanje lahko na ozemlju Republike Slovenije opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov samo prek podružnice.

(2)

Določbe tega razdelka se uporabljajo tudi, kadar tuja družba za upravljanje pooblasti drugo osebo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, ki jih upravlja, v Republiki Sloveniji.

51. člen

Dovoljenje za ustanovitev podružnice

(1)

Tuja družba za upravljanje lahko na ozemlju Republike Slovenije ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice. Tuja družba za upravljanje lahko na ozemlju Republike Slovenije prodaja in trži samo investicijske kupone oziroma delnice tistih investicijskih skladov, ki so navedeni v izreku dovoljenja iz prejšnjega stavka.

(2)

Zahteva za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice mora obsegati podatke o investicijskih skladih, katerih investicijske kupone oziroma delnice namerava podružnica tuje družbe za upravljanje prodajati oziroma tržiti na območju Republike Slovenije.

(3)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice je treba priložiti:

1.

akt o ustanovitvi podružnice,

2.

izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično družbo za upravljanje,

3.

statut oziroma pravila matične družbe za upravljanje,

4.

revidirana letna poročila matične družbe za upravljanje za zadnja tri leta poslovanja,

5.

če iz izpiska iz 2. točke niso razvidni podatki o lastnikih matične družbe za upravljanje: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje lastnike in njihove deleže pri upravljanju matične družbe za upravljanje,

6.

izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so pri upravljanju matične družbe za upravljanje udeležene z več kot 10 odstotki,

7.

opis storitev, ki jih bo opravljala podružnica in njen načrt poslovanja za dve leti,

8.

dokumentacijo, ki jo s predpisom določi Agencija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov,

9.

natančen opis načrtovanega trženja in poslovnih razmerij, ki jih je tuja družba za upravljanje vzpostavila v zvezi s trženjem investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov na območju Republike Slovenije ter druge podatke iz 7. člena tega zakona,

10.

za vsak investicijski sklad, na katerega se nanaša zahteva iz drugega odstavka tega člena:

a)

pravila upravljanja vzajemnega sklada oziroma statut investicijske družbe,

b)

prospekt,

c)

zadnje letno poročilo,

č)

morebitno kasnejše polletno poročilo in

d)

drugo dokumentacijo, ki jo s predpisom določi Agencija, in na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bodo imetniki investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov, na katere se nanaša zahteva iz drugega odstavka tega člena deležni najmanj enake ravni zaščite kot drugi vlagatelji v investicijske sklade po tem zakonu,

11.

podatke o članih poslovodnih in nadzornih organov matične družbe za upravljanje,

12.

izjavo matične družbe za upravljanje, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice.

(4)

Agencija kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje zahteva, da tuja družba za upravljanje na ozemlju Republike Slovenije na račun iz prvega odstavka 63. člena tega zakona, deponira določen denarni znesek oziroma drugo ustrezno finančno premoženje kot jamstvo za poravnavo obveznosti do imetnikov investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov, katerih prodaja je bila opravljena na območju Republike Slovenije.

(5)

Agencija izda dovoljenje za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, sklene da:

1.

je podružnica finančno, upravljavsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu z določbami tega zakona, in

2.

bodo imetniki investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov, na katere se nanaša zahteva iz drugega odstavka tega člena deležni najmanj enake ravni zaščite kot drugi vlagatelji v investicijske sklade po tem zakonu, in

3.

investicijski kuponi oziroma delnice investicijskih skladov, na katere se nanaša zahteva iz drugega odstavka tega člena, niso predmet prepovedi trženja oziroma prodaje na območju matične države.

(6)

V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje Agencija določno navede, za katere investicijske sklade, ki jih upravlja tuja družba za upravljanje, dovoljenje velja.

(7)

Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice:

1.

če poslovodje podružnice nimajo dovoljenja iz 24. člena tega zakona (četrti odstavek 52. člena tega zakona),

2.

če tuja družba za upravljanje v zvezi z vsakim investicijskim skladom, na katerega se nanaša zahteva iz drugega odstavka tega člena, ni pridobila dovoljenja za objavo prospekta in izvlečka prospekta iz 96. člena tega zakona.

(8)

Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje tudi, če je verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora nad družbo za upravljanje.

52. člen

Uporaba določb

(1)

Za tujo družbo za upravljanje, ki je na območju Republike Slovenije ustanovila podružnico, se uporablja določba tretjega odstavka 191. člena ZTVP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 32. člena tega zakona.

(2)

Za podružnico tuje družbe za upravljanje se uporabljajo naslednje določbe tega zakona in na njihovi podlagi izdani predpisi:

1.

32. člen tega zakona,

2.

7. člen, 86. in 88. člen tega zakona,

3.

91. do 94. ter 96. do 105. člen tega zakona,

4.

106. do 108. člen tega zakona,

5.

109. do 111. člen tega zakona.

(3)

Za nadzor nad podružnico tuje družbe za upravljanje se smiselno uporabljajo določbe 8. poglavja tega zakona.

(4)

Za poslovodje podružnice tuje družbe za upravljanje se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi družbe za upravljanje.

(5)

Agencija odvzame dovoljenje za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje tudi, če je pristojni nadzorni organ tuje družbe za upravljanje tej družbi odvzel dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

4. SKUPNE DOLOČBE O UPRAVLJANJU INVESTICIJSKIH SKLADOV

4.1. Skrbniške storitve v zvezi z upravljanjem investicijskih skladov

53. člen

Pogodba o opravljanju skrbniških storitev

(1)

Družba za upravljanje mora za račun investicijskih skladov, ki jih upravlja, s skrbnikom skleniti pogodbo o opravljanju skrbniških storitev. Posamezen investicijski sklad ima lahko le enega skrbnika njegovega premoženja.

(2)

Skrbnik mora na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za račun investicijskih skladov:

1.

opravljati storitve vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 61. člena tega zakona,

2.

opravljati storitve hrambe vrednostnih papirjev v skladu s sedmim, osmim in devetim odstavkom 61. člena tega zakona,

3.

voditi poseben denarni račun v skladu s 63. členom tega zakona in zagotoviti, da se v breme tega računa opravljajo samo izplačila, ki jih je po tem zakonu in pravilih vzajemnega sklada oziroma statutu investicijske družbe dovoljeno opraviti v breme premoženja investicijskega sklada,

4.

zagotavljati, da se izpolnitve obveznosti iz poslov, ki jih je družba za upravljanje sklenila za račun investicijskega sklada, opravljajo v poslovno običajnih rokih, razen če je posel oziroma izpolnitev v nasprotju z določbami tega zakona oziroma pravili vzajemnega sklada oziroma statutom investicijske družbe,

5.

zagotoviti, da se čista vrednost sredstev investicijskega sklada izračunava v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njihovi podlagi in pravili upravljanja vzajemnega sklada oziroma statutom investicijske družbe,

6.

zagotoviti, da se provizija, do katere je upravičena družba za upravljanje, obračunava v skladu s tem zakonom in pravili upravljanja vzajemnega sklada oziroma statutom investicijske družbe, in

7.

opravljati druge storitve v skladu z določbami tega zakona.

(3)

Za račun vzajemnega sklada mora skrbnik poleg storitev iz drugega odstavka tega člena tudi:

1.

zagotoviti, da prodaja, izdaja, odkup, izplačilo in začasna zaustavitev ponovnega nakupa ali odkupa enot premoženja vzajemnega sklada oziroma investicijskih kuponov poteka v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja vzajemnega sklada,

2.

zagotoviti, da se vrednost enote premoženja vzajemnega sklada izračunava v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravili upravljanja vzajemnega sklada,

3.

zagotoviti, da se prihodek vzajemnega sklada uporabi v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi, kot tudi v skladu s pravili upravljanja in prospektom vzajemnega sklada,

4.

zagotoviti, da se celotni stroški investicijskega sklada in celotni stroški imetnika enote vzajemnega sklada, izraženi v odstotku od čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada, izračunavajo v skladu z metodologijo, ki jo je predpisala Agencija, in

5.

izpolniti navodila družbe za upravljanje, razen če so v nasprotju z zakoni in pravili upravljanja vzajemnega sklada.

(4)

Za račun investicijske družbe mora skrbnik poleg storitev iz drugega odstavka tega člena tudi zagotoviti, da:

1.

prva in nadaljnje prodaje in izdaje delnic investicijske družbe potekajo v skladu z določbami tega zakona in statutom investicijske družbe, in

2.

odkup lastnih delnic investicijske družbe poteka v skladu z določbami tega zakona in statutom investicijske družbe.

(5)

Skrbnik je za opravljanje skrbniških storitev upravičen do provizije, ki mora biti izražena v odstotku od čiste vrednosti premoženja investicijskega sklada.

(6)

Poleg provizije iz petega odstavka tega člena je iz premoženja investicijskega sklada skrbniku dovoljeno povrniti samo naslednje stroške:

1.

stroške za vnos in izvršitev nalogov iz šestega odstavka 61. člena tega zakona,

2.

stroške hrambe vrednostnih papirjev investicijskega sklada pri drugih bankah oziroma finančnih organizacijah iz devetega odstavka 61. člena tega zakona,

3.

stroške v zvezi s postopki iz drugega odstavka 58. člena, četrtega odstavka 138. člena in četrtega odstavka 182. člena tega zakona.

54. člen

Prepovedani posli in naložbe skrbnika premoženja investicijskega sklada

(1)

Družba za upravljanje in oseba povezana z družbo za upravljanje v svojem imenu in za svoj račun ter v svojem imenu in za račun investicijskega sklada, ki ga upravlja, s skrbnikom, ki za njene sklade opravlja skrbniške storitve, in s tem skrbnikom povezanimi osebami, ne sme sklepati poslov nakupa in prodaje oziroma drugih poslov, katerih predmet so naložbe investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje upravlja.

(2)

Skrbnik in z njim povezane osebe ne smejo pridobiti investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve.

(3)

Fizična oseba, ki upravlja premoženje skrbnika ne sme hkrati opravljati skrbniških storitev.

(4)

Skrbnik mora sprejeti pravilnik, s katerim bo uredil omejitev prenosa informacij med osebami iz tretjega odstavka tega člena, ki se nanašajo na premoženje investicijskega sklada, vzajemnega pokojninskega sklada oziroma kritnega premoženja pokojninske družbe in omejil možen konflikt interesov, ki bi lahko nastal med opravljanjem skrbniških storitev za investicijski sklad glede na druge storitve in dejavnosti ter premoženje skrbnika, kakor tudi glede na kapitalsko povezanost skrbnika z drugimi subjekti in lastniško strukturo skrbnika.

(5)

Naložbe in posli skrbnika, katerih predmet so naložbe investicijskih skladov, za katere opravlja skrbniške storitve, skrbnik poroča Agenciji z vsebino, na način in v rokih, ki jih predpiše Agencija.

(6)

Družba za upravljanje za račun investicijskih skladov, ki jih upravlja, v skrbniku skupno ne sme pridobiti kvalificiranega deleža iz drugega odstavka 12. člena, na podlagi katerega bi lahko izvajala pomemben vpliv na upravo skrbnika.

55. člen

Dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev

(1)

Skrbniške storitve iz 53. člena tega zakona lahko opravlja samo:

1.

banka iz prvega odstavka 2. člena ZBan, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev,

2.

podružnica banke države članice, ustanovljena na območju Republike Slovenije v skladu z ZBan, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev,

3.

finančna institucija, katere poslovanje ureja ZTVP-1 in katere glavna dejavnost so po navedenem zakonu storitve v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji ter uveljavljanjem pravic iz teh vrednostnih papirjev in ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje skrbniških storitev,

4.

podružnica finančne institucije iz 3. točke, ustanovljena na območju Republike Slovenije, ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje skrbniških storitev.

(2)

Za opravljanje skrbniških storitev mora banka skrbnica izpolnjevati kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje, določene s predpisi, izdanimi na podlagi prvega odstavka 38. člena ZBan, finančna institucija iz 3. točke prvega odstavka tega člena oziroma njena podružnica pa kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje, ki jih predpiše Agencija, do takrat pa se smiselno uporabljajo določbe 89. člena ZTVP-1 in na njegovi podlagi izdani predpisi.

(3)

Banka Slovenije izda dovoljenje banki skrbnici za opravljanje skrbniških storitev po predhodnem mnenju Agencije. Institucijam iz tretje točke prvega odstavka tega člena izda dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev Agencija.

(4)

Za dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev se uporabljajo določbe ZBan o dovoljenju za opravljanje drugih finančnih storitev, za mnenje in dovoljenje Agencije iz tretjega odstavka tega člena pa določbe ZTVP-1 o dovoljenju za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji oziroma o dovoljenju iz 263. člena ZTVP-1.

(5)

V kolikor se storitve iz 1. točke prvega odstavka 260. člena ZTVP-1 izvajajo kot skrbniške storitve ne velja omejitev opravljanja teh storitev iz tretjega odstavka 260. člena ZTVP-1.

(6)

Za prenehanje dovoljenja za opravljanje skrbniških storitev se za banko skrbnico smiselno uporablja 41. člen ZBan, za finančne institucije iz 3. točke prvega odstavka tega člena pa ZTVP-1.

(7)

Poleg primerov, določenih v prvem odstavku 41. člena ZBan, dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev preneha banki skrbnici tudi, če preneha dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, finančni institucijI iz 3. točke prvega odstavka tega člena pa, če ji preneha dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji po ZTVP-1.

56. člen

Nadzor nad skrbnikom

(1)

Agencija opravlja nadzor nad skrbnikom z namenom preverjanja, ali skrbnik spoštuje določbe tega zakona ter določbe drugih zakonov in predpisov, ki urejajo opravljanje skrbniških storitev za investicijske sklade, za vzajemne pokojninske sklade in kritni sklad pokojninske družbe.

(2)

Za nadzor Agencije iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe ZTVP-1 o nadzoru nad banko oziroma borzno posredniško družbo, ki opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji in določbe tega zakona.

(3)

Agencija pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena, na podlagi 181. člena ZTVP-1 in na podlagi Pravilnika o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov (Uradni list RS, št. 55/99, 87/2000), sodeluje z Banko Slovenije, ki opravlja nadzor nad poslovanjem skrbniške banke na podlagi določb ZBan o nadzoru nad opravljanjem skrbniških in drugih finančnih storitev.

57. člen

Profesionalna skrbnost skrbnika

(1)

Skrbnik mora pri opravljanju skrbniških storitev ravnati v skladu s tem zakonom, ZBan, s pravili stroke opravljanja skrbniških storitev ter v vsem paziti na interese imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delničarjev investicijske družbe.

(2)

Skrbnik odgovarja imetnikom investicijskih kuponov vzajemnega sklada, za račun katerega opravlja skrbniške storitve, oziroma investicijski družbi, za račun katere opravlja skrbniške storitve, za škodo, ki jo povzroči premoženju vzajemnega sklada oziroma investicijski družbi z ravnanjem, ki je v nasprotju s tem zakonom ali s pravili stroke opravljanja skrbniških storitev.

(3)

Tožbo za povrnitev škode iz drugega odstavka tega člena je upravičena za račun premoženja vzajemnega sklada oziroma v imenu in za račun investicijske družbe vložiti družba za upravljanje.

(4)

Če družba za upravljanje v tridesetih dneh od prejema pisne zahteve imetnika investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma člana nadzornega sveta oziroma delničarja investicijske družbe ne vloži tožbe iz tretjega odstavka tega člena, lahko tako tožbo za račun premoženja vzajemnega sklada oziroma v imenu in za račun investicijske družbe vloži vsak imetnik investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma nadzorni svet ali vsak delničar investicijske družbe.

(5)

Določbi tretjega in četrtega odstavka tega člena ne izključujeta pravice posameznega imetnika investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delničarja investicijske družbe do povrnitve škode, ki mu jo skrbnik povzroči z neizpolnitvijo oziroma nepravilno izpolnitvijo obveznosti iz tretjega oziroma četrtega odstavka 53. člena tega zakona.

(6)

Odškodninske odgovornosti skrbnika iz drugega oziroma petega odstavka tega člena ni mogoče niti izključiti niti omejiti.

58. člen

Razmerje med skrbnikom in družbo za upravljanje

(1)

Družba za upravljanje in skrbnik morata ravnati neodvisno drug od drugega, vsak od njiju pa tako, da zagotavlja največje koristi imetnikom investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma imetnikom delnic investicijske družbe.

(2)

Skrbnik in družba za upravljanje sta pooblaščena v vseh sodnih postopkih in postopkih pred drugimi državnimi organi, katerih predmet so pravice, obveznosti oziroma premoženje investicijskega sklada uveljavljati zahtevke in ugovore za račun vzajemnega sklada oziroma v imenu in za račun investicijske družbe.

(3)

Kadar si procesna dejanja skrbnika in družbe za upravljanje v postopkih iz drugega odstavka tega člena nasprotujejo, veljajo tista procesna dejanja, ki so za investicijski sklad ugodnejša.

(4)

Družba za upravljanje mora skrbnika nemudoma obvestiti o začetku vsakega postopka iz drugega odstavka tega člena in ji tekoče poročati o teku postopka.

(5)

Družba za upravljanje v postopkih iz drugega odstavka tega člena ne more razpolagati z zahtevki, skleniti sodne poravnave ali umakniti pravnega sredstva brez soglasja skrbnika.

59. člen

Dovoljenje za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev

(1)

Družba za upravljanje mora pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev pridobiti dovoljenje Agencije.

(2)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev je treba priložiti:

1.

besedilo pogodbe,

2.

dovoljenje Banke Slovenije oziroma dovoljenje Agencije iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona, in

3.

dokazilo, da je sedež skrbnika oziroma da je skrbnik ustanovljen (podružnica) v isti državi kot je sedež družbe za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, za katerega bo skrbnik vršil skrbniške storitve.

(3)

Agencija izda dovoljenje za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev, če je pogodba v skladu s tem zakonom, če ima skrbniška banka dovoljenje Banke Slovenije oziroma institucija iz tretje točke prvega odstavka 55. člena tega zakona dovoljenje Agencije iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona in če je sedež skrbnika oziroma je skrbnik ustanovljen v isti državi kot je sedež družbe za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, za katerega bo skrbnik vršil skrbniške storitve.

(4)

Kadar je družba za upravljanje vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe, se postopek odločanja o dovoljenju za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev združi s postopkom odločanja o dovoljenju za upravljanje vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe.

(5)

Določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev.

4.2. Ločitev premoženja investicijskega sklada od premoženja družbe za upravljanje

60. člen

Pravna ločitev premoženja

Družba za upravljanje mora premoženje investicijskega sklada ločiti od svojega premoženja in od premoženja drugih investicijskih skladov, ki jih upravlja, oziroma premoženja iz drugega odstavka 16. člena tega zakona, na način, določen v 61. do 63. členu tega zakona.

61. člen

Ločitev naložb v vrednostne papirje

(1)

Družba za upravljanje in skrbnik morata s klirinško depotno družbo skleniti pogodbo, na podlagi katere postane družba za upravljanje članica klirinško depotne družbe.

(2)

S pogodbo iz prejšnjega odstavka se, v skladu z določbami tega zakona, uredijo razmerja, pravice in obveznosti med družbo za upravljanjem, skrbnikom investicijskega sklada in klirinško depotno družbo, v zvezi z odpiranjem računa vrednostnih papirjev s katerimi se trguje na organiziranem trgu, in vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, če so bili ti izdani v nematerializirani obliki, za posamezen investicijski sklad, v zvezi z vpogledom v stanje in promet z vrednostnimi papirji na tem računu, v zvezi z vnosom nalogov za razpolaganje z vrednostnimi papirji na računih investicijskih skladov, denarno poravnavo kupoprodaj vrednostnih papirjev za račun posameznega investicijskega sklada, in podobno.

(3)

Družba za upravljanje mora naročila za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov iz 64. člena tega zakona dati ločeno za posamezen investicijski sklad, ki ga upravlja.

(4)

Skrbnik mora za vsak investicijski sklad, za katerega opravlja skrbniške storitve, odpreti poseben skrbniški (pod)račun, na katerem se ločeno vodijo stanja vrednostnih papirjev iz drugega odstavka tega člena za ta investicijski sklad.

(5)

Družba za upravljanje ima pravico do neposrednega vpogleda v stanja in promet z vrednostnimi papirji na računih investicijskih skladov, ki jih upravlja, ne sme pa vnašati nalogov v zvezi z razpolaganjem z vrednostnimi papirji na teh računih.

(6)

Za vnos in izvršitev nalogov v zvezi z razpolaganjem z vrednostnimi papirji iz drugega odstavka tega člena za račun posameznega investicijskega sklada je pooblaščen samo skrbnik, ki opravlja skrbniške storitve za ta investicijski sklad.

(7)

Družba za upravljanje mora za račun investicijskih skladov, ki jih upravlja, izročiti vrednostne papirje, ki so bili izdani kot pisne listine in ki niso v zbirni hrambi pri klirinško depotni družbi, v hrambo skrbniku.

(8)

Skrbnik mora hraniti vrednostne papirje posameznega investicijskega sklada iz prejšnjega odstavka ločeno od vrednostnih papirjev drugega investicijskega sklada in od drugih vrednostnih papirjev, ki jih hrani.

(9)

Vrednostne papirje investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve, s katerimi se trguje na organiziranih trgih v državah članicah oziroma v tujih državah, in druge vrednostne papirje izdajateljev držav članic oziroma tujih izdajateljev, lahko skrbnik izroči v hrambo banki oziroma drugi finančni organizaciji, ki je v tej državi upravičena opravljati storitve hrambe vrednostnih papirjev, vendar samo pod pogoji, ki zagotavljajo pravno ločitev naložb v te vrednostne papirje posameznega investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve.

62. člen

Ločitev drugega premoženja

(1)

Družba za upravljanje mora v zvezi z naložbami vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe v bančne denarne depozite skleniti pogodbo z banko v svojem imenu in za račun vzajemnega sklada oziroma v imenu in za račun investicijske družbe. Iz pogodbe mora biti jasno razvidno, da je sklenjena za račun vzajemnega sklada oziroma v imenu in za račun investicijske družbe.

(2)

Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za naložbe vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe v druge oblike likvidnih finančnih naložb, ki niso vrednostni papirji.

63. člen

Poseben denarni račun

(1)

Družba za upravljanje mora za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja, odpreti poseben denarni račun, prek katerega se opravljajo denarna izplačila in sprejemajo denarna vplačila v zvezi s posli, ki jih je družba za upravljanje sklenila za račun posameznega investicijskega sklada.

(2)

V kolikor je skrbnik investicijskega sklada banka skrbnica, družba ki upravlja ta investicijski sklad odpre poseben denarni račun investicijskega sklada pri tej banki skrbnici.

(3)

V kolikor je skrbnik investicijskega sklada institucija iz 3. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona, družba za upravljanje odpre poseben denarni račun investicijskega sklada pri banki, ki je po ZBan pooblaščena opravljati storitve plačilnega prometa.

(4)

V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena družba za upravljanje posreduje nalog za izplačilo v breme denarnega računa investicijskega sklada skrbniku tega sklada, ta pa nalog posreduje banki, pri kateri ima investicijski sklad odprt denarni račun.

(5)

Banka iz prejšnjega odstavka tega člena pri kateri ima investicijski sklad odprt denarni račun ne sme izvršiti naloga za izplačilo v breme posebnega denarnega računa investicijskega sklada, če ji ta nalog posreduje namesto skrbnika družba za upravljanje, ki upravlja ta investicijski sklad.

(6)

Na poseben denarni račun vzajemnega sklada iz prvega odstavka tega člena se sprejemajo tudi vplačila investicijskih kuponov in iz tega računa opravljajo izplačila odkupljenih investicijskih kuponov.

(7)

Na poseben denarni račun investicijske družbe iz prvega odstavka tega člena se sprejemajo tudi vplačila delnic investicijske družbe na podlagi prve prodaje teh delnic ob izdaji.

(8)

Banka skrbnica ne sme izvršiti naloga družbe za upravljanje za izplačilo v breme posebnega denarnega računa, če bi bilo tako izplačilo v nasprotju s tem zakonom in pravili vzajemnega sklada oziroma statutom investicijske družbe.

(9)

Skrbnik, ki je institucija iz 3. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona, ne sme posredovati naloga družbe za upravljanje za izplačilo v breme posebnega denarnega računa investicijskega sklada banki, ki za ta investicijski sklad opravlja plačilni promet, če bi bilo tako izplačilo v nasprotju s tem zakonom in pravili vzajemnega sklada oziroma statutom investicijske družbe.

4.3. Naložbe investicijskih skladov

64. člen

Vrste dovoljenih naložb

(1)

Premoženje investicijskih skladov lahko predstavljajo samo naslednje vrste naložb:

1.

tržni vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu opredeljenem v 9. členu ZTVP-1 in prvem odstavku 183. člena ZTVP-1 in ki zadostuje pogojem iz petega odstavka tega člena, in/ali;

2.

tržni vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, s katerimi se trguje na drugem organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji ali v državi članici, ki redno deluje in je priznan ter odprt za javnost, in/ali

3.

tržni vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev tuje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a)

če pravila upravljanja oziroma statut investicijskega sklada v naložbeni politiki določi nalaganje v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na tem organiziranem trgu vrednostnih papirjev tuje države, in

b)

če je ta organizirani trg vrednostnih papirjev tuje države uvrščen na seznam iz petega odstavka tega člena; in/ali

4.

vrednostni papirji, ki jih pridobi družba za upravljanje za račun investicijskega sklada v postopku njihove prve prodaje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a)

če je v prospektu, na podlagi katerega se opravlja prva prodaja teh vrednostnih papirjev določeno, da bo izdajatelj zahteval uvrstitev teh vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziran trg vrednostnih papirjev iz podtočke c) te točke,

b)

če pravila upravljanja oziroma statut investicijskega sklada v naložbeni politiki določi nalaganje v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na tem organiziranem trgu vrednostnih papirjev,

c)

če izbiro organiziranega trga iz seznama, opredeljenega v prvem odstavku 183. člena ZTVP-1 oziroma opredeljenega petem odstavku tega člena, odobri pristojen organ,

č)

če so ti vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziran trg vrednostnih papirjev iz podtočke c) te točke v enem letu po njihovi izdaji; in/ali

5.

enote oziroma delnice drugih investicijskih skladov iz 9. oziroma 10. člena tega zakona, če so izpolnjeni sledeči pogoji:

a)

da ima družba za upravljanje investicijskega sklada, katerega enote premoženje oziroma delnice so predmet naložb, dovoljenje pristojnih organov oblasti za upravljanje tega sklada,

b)

da je upravljanje in poslovanje tega investicijskega sklada predmet nadzora, ki se smatra s strani pristojnih nadzornih institucij za kvalitativno in vsebinsko enakovrednega nadzoru, ki ga določa ta zakon in ZTVP-1, ter je zagotovljeno zadostno sodelovanje med nadzornimi institucijami,

c)

da je raven zaščite vlagateljev v te investicijske sklade enaka ravni zaščite vlagateljev, ki jo določa ta zakon in ZTVP-1, ter zlasti da so pravila glede izposojanja, posojanja, prodaje prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga brez kritja ter o odsvojitvi sredstev investicijskega sklada, enaka zahtevam tega zakona,

č)

da je poslovanje teh investicijskih skladov predmet poročanja v polletnih in letnih poročilih iz katerih so razvidna sredstva, obveznosti in prihodki iz poslovanja investicijskega sklada v poročevalskem obdobju ter predmet obveščanja javnosti,

d)

da je lahko največ 10 odstotkov sredstev investicijskega sklada ali investicijskega sklada, katerega enote oziroma delnice želi ta investicijski sklad pridobiti, skupaj vloženih v enote oziroma delnice investicijskih skladov,

e)

če pravila upravljanja vzajemnega sklada oziroma statut investicijske družbe v naložbeni politiki določajo nalaganje v to vrsto naložb,

f)

druge pogoje, določene v predpisu iz 77. člena tega zakona; in/ali

6.

denarni depoziti pri kreditnih ustanovah, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a)

da za kreditno institucijo s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma kreditno institucijo države članice oziroma kreditno institucijo tuje države, veljajo najmanj enako stroga pravila o obvladovanju tveganj in pravila o skrbnosti poslovanja ter varnosti deponentov, kot so določena v ZBan,

b)

da gre za depozite na vpogled ali na odpoklic ali za vezane depozite, pri katerih iz pogodbe o deponiranju sredstev izhaja pravica do dviga pred zapadlostjo, in da zapadejo v največ 12 mesecih,

c)

da depoziti investicijskega sklada glede vsebine pravic in jamstev izpolnjujejo pogoje, določene v predpisu iz 77. člena tega zakona, in

č)

če pravila upravljanja vzajemnega sklada oziroma statut investicijske družbe v naložbeni politiki določi nalaganje v bančne denarne depozite, in/ali

7.

izvedeni finančni instrumenti opredeljeni v ZTVP-1 ter tem instrumentom enakovredni instrumenti, katerih poravnava se vrši z denarnim plačilom, pri čemer so izpolnjeni naslednji pogoji:

a)

da njihov temelj sestavljajo finančni instrumenti iz tega odstavka, finančni indeksi, obrestne mere, devizni tečaji ali tuje valute,

b)

če pravila upravljanja vzajemnega sklada oziroma statut investicijske družbe v naložbeni politiki določi nalaganje v posamezne vrste izvedenih finančnih instrumentov,

c)

če izvedeni finančni instrumenti glede vsebine pravic in obveznosti ter drugih lastnosti izpolnjujejo pogoje, določene v predpisu iz 77. člena tega zakona,

č)

če se z izvedenimi finančnimi instrumenti trguje na organiziranem trgu, navedenem v 1., 2. ali 3. točki tega odstavka in/ali preko trga institucionalnih vlagateljev, ki je uvrščen na seznam iz petega odstavka tega člena oziroma na seznam iz 4. točke prvega odstavka 77. člena tega zakona;

d)

če so nasprotne stranke v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti sklenjenimi na trgu institucionalnih vlagateljev, institucije, katerih poslovanje je predmet nadzora in ki spadajo v eno od kategorij institucionalnih vlagateljev, ki jih določi Agencija,

e)

če lahko investicijski sklad izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, kadarkoli po pošteni vrednosti proda, odproda ali drugače unovči, zapre oziroma izravna stanje izvedenih finančnih instrumentov ali nevtralizira izpostavljenost ki izhaja iz tega instrumenta, z ravno nasprotno izravnalno transakcijo; in/ali

8.

instrumenti denarnega trga, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, oziroma s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a)

da so ti instrumenti likvidni in imajo vrednost, ki se jo da kadarkoli natančno določiti, in

b)

da za posameznega izdajatelja ali izdajo teh instrumentov veljajo najmanj enako stroga pravila o obvladovanju tveganj ter pravila varnega in skrbnega poslovanja kot so določena v ZBan oziroma ZTVP-1 in;

c)

da jih je izdala ali zanje jamči Republika Slovenija ali lokalna, regionalna skupnost v Republiki Sloveniji, država članica ali lokalna, regionalna skupnost države članice oziroma Banka Slovenija ali centralna banka države članice ali Evropska centralna banka, Evropska unija, Evropska investicijska banka oziroma v primeru zvezne države, države članice te zveze ali druga mednarodna finančna organizacija, ki jih pripada ena ali več držav članic, ali tuja država, ali

č)

da jih je izdala gospodarska družba, s prejšnjimi izdajami vrednostnih papirjev katere se že trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji ali na organiziranem trgu iz 1., 2. oziroma 3. točke tega odstavka; ali

d)

da jih je izdala oziroma zanje jamči ustanova oziroma oseba javnega prava, katere poslovanje je predmet nadzora, ki se izvaja po kriterijih opredeljenih v zakonih Republike Slovenije ali zakonih Evropske unije; ali

e)

da jih je izdala oziroma zanje jamči ustanova oziroma oseba javnega prava, za katero veljajo pravila o obvladovanju tveganj in pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki jih pristojni organi oblasti smatrajo za najmanj tako stroga kot so pravila nadzora, določena v zakonih Republike Slovenija ali zakonih Evropske unije; ali

f)

da jih je izdala banka ali druga oseba, ki spada v eno od kategorij oseb, ki jih določi Agencija, pod pogoji, da naložbe v takšne instrumente zagotavljajo takšen nivo zaščite vlagateljev, ki je enakovreden varstvu iz prejšnjih podtočk, in da je izdajatelj:

g)

pravna oseba, katere osnovni kapital in rezerve skupaj znašajo najmanj 2.230,000.000 tolarjev, in ki objavlja ter predstavlja letna poslovna poročila na način in z vsebino, kot je določena v posameznih področnih zakonih in iz njih izvedenih predpisov ter v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in zakonom o gospodarskih družbah ter v skladu z drugimi zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje, ali

h)

oseba, ki je skupaj z drugimi osebami povezana v skupino in katere naloga je financiranje teh oseb oziroma podjetij v skupini, pri čemer je vsaj eno podjetje v skupini delniška družba, katere delnice so sprejete na organizirani trg; ali

i)

oseba, katere edina dejavnost je financiranje instrumentov listinjenja, katerih koristi izhajajo iz večje likvidnosti bank,

j)

če pravila upravljanja oziroma statut investicijskega sklada v naložbeni politiki določi nalaganje v to vrsto instrumentov denarnega trga.

(2)

Investicijski sklad ima lahko poleg naložb iz prvega odstavka tega člena tudi dodatna likvidna sredstva. Vrsto in obseg dovoljenih dodatnih likvidnih sredstev predpiše Agencija.

(3)

Poleg naložb iz prvega odstavka tega člena ima lahko vzajemni sklad največ 10 odstotkov, investicijska družba pa največ 20 odstotkov svojih sredstev vloženih tudi v druge prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga.

(4)

Investicijski sklad ne sme imeti naložb v plemenitih kovinah oziroma v certifikatih, ki predstavljajo plemenite kovine.

(5)

Agencija s predpisom iz 77. člena tega zakona zaradi podrobnejše opredelitve lastnosti dovoljenih vrst naložb po prvem odstavku tega člena določi seznam organiziranih trgov tržnih vrednostnih papirjev tujih držav, trgov instrumentov denarnega trga tujih držav ter trgov izvedenih finančnih instrumentov tujih držav. Pri tem mora ustrezno upoštevati pravila za uvrstitev tržnih vrednostnih papirjev, instrumentov denarnega trga in izvedenih finančnih instrumentov na te trge, pravila trgovanja na teh trgih in pravila izpolnitve obveznosti iz poslov, sklenjenih na teh trgih, tako da ta pravila zagotavljajo enako raven varnosti kot naložbe v tržne vrednostne papirje, instrumente denarnega trga oziroma izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na organiziranih trgih v Republiki Sloveniji oziroma v državah članicah.

65. člen

Tehnike in orodja obvladovanja tveganj investicijskega sklada

(1)

Družba za upravljanje za posamezen investicijski sklad določi in izvaja ukrepe za obvladovanje tveganj, določene s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in druge ukrepe, ki so glede na naravo in vrsto tveganj potrebni za obvladovanje teh tveganj.

(2)

Družba za upravljanje mora pri upravljanju z naložbami posameznega investicijskega sklada uporabljati tehnike in orodja namenjena upravljanju s tveganji oziroma obvladovanju tveganj, ki v vsakem času omogočajo nadzor in merjenje:

1.

tveganj, ki izhajajo iz posameznih izpostavljenosti investicijskega sklada, in

2.

vpliva teh tveganj, k celotni tveganosti naložb investicijskega sklada.

(3)

Družba za upravljanje mora za ugotavljanje, merjenje in obvladovanje tveganj, ki so povezana z naložbami investicijskega sklada, zlasti pa z naložbami v izvedene finančne instrumente, na podlagi smiselne uporabe pravil iz 3. točke prvega odstavka 77. člena tega zakona, izdelati načrt, v katerem določi:

1.

postopke oziroma metode za ugotavljanje in merjenje tveganj,

2.

ukrepe za obvladovanje tveganj in postopke za izvajanje teh ukrepov,

3.

postopke za spremljanje izvajanja ukrepov za obvladovanje tveganj.

(4)

Ukrepi za obvladovanje tveganj in postopki za izvajanje in spremljanje izvajanja teh ukrepov morajo biti v načrtu iz tretjega odstavka tega člena določeni za vsako od posameznih vrst tveganj, ki jim je investicijski sklad izpostavljen pri posameznih vrstah naložb, zlasti pa pri naložbah v posamezne vrste v izvedenih finančnih instrumentov, in za tveganja, ki jim je investicijski sklad izpostavljen pri vseh naložbah v izvedene finančne instrumente skupaj in pri vseh naložbah investicijskega sklada skupaj.

(5)

V načrtu iz tretjega odstavka se podrobneje opredeli tudi vrsto izvedenih instrumentov, z njimi povezana tveganja, količinske omejitve in metode, izbrane za merjenje in oceno tveganj povezanih s transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti, izvršenimi za račun posameznega investicijskega sklada.

(6)

Družba za upravljanje mora za vsak posamezen investicijski sklad, ki ga upravlja, Agenciji redno poročati podatke iz načrta opredeljenega v tretjem in petem odstavku, na način, v rokih in z vsebino, ki jo podrobneje predpiše Agencija.

(7)

Družba za upravljanje mora za posamezen investicijski sklad, ki ga upravlja, zagotoviti natančno in neodvisno oceno vrednosti po posameznih vrstah finančnih instrumentov iz prvega odstavka 64. člena tega zakona.

66. člen

Naložbene tehnike in orodja upravljanja z naložbami investicijskega sklada

(1)

Agencija lahko družbi za upravljanje izda soglasje, da za namene učinkovitega upravljanja z naložbami določenega investicijskega sklada dejansko uporabi naložbene tehnike in orodja povezana s tržnimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga, in sicer pod pogoji in v okviru omejitev, ki jih Agencija določi v pravilih iz tretjega odstavka 77. člena tega zakona. Kadar se te aktivnosti nanašajo na uporabo izvedenih finančnih instrumentov morajo biti ti pogoji in omejitve usklajeni z določbami tega zakona.

(2)

O soglasju iz prvega odstavka tega člena odloči Agencija hkrati z odločitvijo o dovoljenju za oblikovanje vzajemnega sklada oziroma o dovoljenju za spremembo pravil upravljanja vzajemnega sklada oziroma hkrati z odločitvijo o dovoljenju za ustanovitev investicijske družbe oziroma o dovoljenju za spremembo statuta investicijske družbe.

(3)

Aktivnosti iz prvega odstavka ne smejo povzročiti oddaljitev investicijskega sklada od njegovih naložbenih ciljev, kot so opredeljeni v pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada ali v prospektu investicijskega sklada.

67. člen

Izpostavljenost investicijskega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti

(1)

Družba za upravljanje mora v zvezi z vsako naložbo investicijskega sklada v izvedene finančne instrumente zagotoviti, da celotna izpostavljenost investicijskega sklada, ki se nanaša na naložbe v izvedene finančne instrumente, ne bo presegala celotne čiste vrednosti sredstev tega investicijskega sklada in bodo ta sredstva tako po vrsti kot tudi po vrednosti v celotnem obdobju zagotavlja zadostno kritje za morebitne obveznosti, ki nastanejo za račun investicijskega sklada na podlagi takih naložb.

(2)

Pri izračunu celotne izpostavljenosti se upošteva sedanja vrednost sredstev, na katere se izvedeni finančni instrumenti glasijo in na podlagi katerih so izdani, tveganje izpostavljenosti do posamezne osebe, bodoča tržna gibanja in razpoložljivi čas za izravnavo izpostavljene (bilančne) postavke sredstev.

(3)

Investicijski sklad lahko vlaga v izvedene finančne instrumente kot del svoje naložbene politike, in v okviru omejitev opredeljenih v enajstem odstavku 68. člena, pri čemer mora zagotoviti, da njegova izpostavljenost do postavk, iz katerih so finančni instrumenti izvedeni, skupno ne presega naložbenih omejitev opredeljenih v prvem do vključno dvanajstem odstavku 68. člena in v prvem ter tretjem odstavku 69. člena tega zakona.

(4)

Agencija lahko predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezen investicijski sklad za pridobitev soglasja, da v primeru, ko vlaga v izvedene finančne instrumente na indeksni osnovi, teh naložb ni potrebno vključevati v izračunavanje deležev naložb opredeljenih v prvem do vključno dvanajstem odstavku 68. člena in v prvem ter tretjem odstavku 69. člena tega zakona.

(5)

Dokler Agencija ne predpiše pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje, da mora investicijski sklad takšne naložbe upoštevati v izračun deležev naložb opredeljenih v prvem do vključno dvanajstem odstavku 68. člena in v prvem ter tretjem odstavku 69. člena tega zakona.

(6)

Investicijski sklad v svojih pravilih upravljanja oziroma statutu ter prospektu navede ali se izvedeni finančni instrumenti na indeksni osnovi vključujejo v izračun deležev naložb ali ne.

(7)

Kadar so izvedeni finančni instrumenti neločljivi od tržnih vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga, na osnovi katerih so izdani, mora družba za upravljanje, pri usklajevanju investicijskega sklada z zahtevami 65., 66. in 67. člena tega zakona, upoštevati tudi te vrednostne papirje oziroma instrumente.

(8)

Agencija mora Evropski komisiji dostaviti popolne in celovite informacije o zakonodaji, ki se nanaša na uporabljene metode za izračun izpostavljenosti tveganjem iz prvega odstavka tega člena, vključno z izpostavljenostjo posamezni osebi v transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti izvršenimi na trgu institucionalnih vlagateljev, in vse spremembe, ki se na te informacije nanašajo, najkasneje do 13. 2. 2004. Komisija bo posredovala te informacije drugim državam članicam.

68. člen

Največja dopustna izpostavljenost do posamezne osebe

(1)

Celotna izpostavljenost investicijskega sklada do posamezne osebe je vsota vrednosti vseh naložb investicijskega sklada v vrednostne papirje, instrumente denarnega trga in izvedene finančne instrumente iz 64. člena tega zakona, katerih izdajatelj je ta oseba oziroma za katere jamči ta oseba, ter drugih terjatev investicijskega sklada do te osebe, ki ne izvirajo iz vrednostnih papirjev.

(2)

Pri izračunu izpostavljenosti investicijskega sklada se za posamezno osebo štejeta tudi dve ali več oseb, ki so med seboj povezane tako, da za investicijski sklad predstavljajo eno samo tveganje. Med te štejemo tudi dve ali več oseb povezanih v skupino, ki morajo pripraviti konsolidiran sklep s konsolidiranimi izkazi poslovanja v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in s slovenskimi računovodskimi standardi oziroma v skladu s priznanimi mednarodnimi računovodskimi standardi.

(3)

Vzajemni sklad ima lahko največ 5 odstotkov sredstev, investicijska družba pa največ 10 odstotkov sredstev vloženih v vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga iz 64. člena tega zakona, izdane s strani posameznega izdajatelja.

(4)

Investicijski sklad ne sme imeti več kot 20 odstotkov svojih sredstev vloženih v depozite pri posamezni kreditni ustanovi.

(5)

Izpostavljenost investicijskega sklada do posamezne osebe pri transakcijah sklenjenih na trgu institucionalnih vlagateljev, z izvedenimi finančnimi instrumenti ne sme preseči:

1.

10 odstotkov sredstev investicijskega sklada, če je ta oseba kreditna institucija iz 6. točke prvega odstavka 64. člena, ali

2.

5 odstotkov sredstev investicijskega sklada v drugih primerih.

(6)

Ne glede na omejitve iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena lahko, pod pogojem, da pravila upravljanja oziroma statut investicijskega sklada določajo tako naložbeno politiko:

1.

vzajemni sklad vlaga do največ 10 odstotkov svojih sredstev, investicijska družba pa do največ 20 odstotkov svojih sredstev v vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga posameznega izdajatelja,

2.

investicijski sklad vlaga do največ 10 odstotkov svojih sredstev v izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, v primeru ko oseba, ki ji je investicijski sklad pri transakcijah s temi izvedenimi finančnimi instrumenti izpostavljen, ni kreditna institucija.

(7)

V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena morajo pravila upravljanja oziroma statut investicijskega sklada določiti tudi v zvezi s katerimi vrstami naložb je investicijskemu skladu dovoljeno prekoračiti omejitev iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.

(8)

V kolikor vzajemni sklad, skladno z določbami šestega odstavka tega člena, vlaga več kot 5 odstotkov svojih sredstev, investicijska družba pa več kot 10 odstotkov svojih sredstev v vrednostne papirje in instrumente denarnega trga iz 64. člena tega zakona, ki so izdani s strani posameznih izdajateljev, skupna vrednost takšnih naložb ne sme presegati 40 odstotkov vseh sredstev investicijskega sklada.

(9)

Omejitev iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na tržne vrednostne papirje in instrumente denarnega trga iz prvega in tretjega odstavka 69. člena tega zakona.

40 odstotna omejitev se tudi ne nanaša na depozite in transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti sklenjene na trgu institucionalnih vlagateljev, ki jih sklene družba za upravljanje za račun investicijskega sklada s finančnimi institucijami, ki so predmet nadzora.

(10)

Ne glede na posamezne omejitve iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena, vzajemni sklad ne sme biti izpostavljen do posamezne osebe oziroma imeti več kot 20 odstotkov svojih sredstev, investicijska družba pa ne več kot 30 odstotkov svojih sredstev naloženih v kombinacije naslednjih oblik naložb:

1.

vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga iz 64. člena tega zakona, izdanih s strani posamezne osebe,

2.

depozitov pri tej posamezni osebi, in/ali,

3.

izpostavljenosti, ki izhajajo oziroma nastajajo pri transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenimi na trgu institucionalnih vlagateljev in ki jih investicijski sklad sklepa s to posamezno osebo.

(11)

Omejitve iz tretjega do vključno desetega odstavka tega člena in omejitve iz prvega, tretjega in petega odstavka 69. člena tega zakona se ne morejo kombinirati, zato naložbe investicijskega sklada v vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga iz 64. člena tega zakona, izdane s strani posamezne osebe ali v depozite oziroma izvedene finančne instrumente kreirane s strani te posamezne osebe, ki se vršijo v skladu s prvim do desetim odstavkom tega člena ter prvim,tretjim in petim odstavkom 69. člena ne smejo skupaj preseči 35 odstotkov sredstev vzajemnega sklada oziroma 45 odstotkov sredstev investicijske družbe.

(12)

Agencija lahko izda soglasje posameznemu investicijskemu skladu, da vloži skupaj do 20 odstotkov vrednosti sredstev v vrednostne papirje in instrumente denarnega trga različnih izdajateljev povezanih v skupino iz drugega odstavka tega člena.

(13)

Ne glede na omejitve določene v 70. členu, lahko Agencija posameznemu investicijskemu skladu, katerega cilj naložbene politike je natančno posnemanje sestave določenega delniškega indeksa ali indeksa dolžniških vrednostnih papirjev, izda soglasje, da lahko ne glede na omejitve iz prejšnjih odstavkov tega člena, vlaga največ do 20 odstotkov vrednosti sredstev v delnice in/ali dolžniške vrednostne papirje izdane s strani posamezne osebe.

(14)

Agencija izda navedeno soglasje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

takšen cilj naložbene politike in indeks vrednostnih papirjev, ki se ga posnema, morata biti izrecno navedena v pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada,

2.

indeks vrednostnih papirjev, ki se ga posnema mora biti priznan s strani Agencije, ki upošteva naslednje kriterije:

a)

zadostno razpršenost sestave indeksa,

b)

indeks mora biti zadosti reprezentativen in mora biti odraz trga na katerega se nanaša,

c)

indeks se objavlja na primeren način,

O predpisu

Povezave med predpisi

Področje

Eko-Lex področje

Citati

Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1)