• PREDPIS

Zakon o Kobilarni Lipica (ZKL)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 29-1826/1996, stran 2353 DATUM OBJAVE: 31.5.1996

RS 29-1826/1996

1826. Zakon o Kobilarni Lipica (ZKL)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z o razglasitvi zakona o Kobilarni Lipica (ZKL)
Razglašam zakon o razglasitvi zakona o Kobilarni Lipica (ZKL), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. maja 1996.
001-22-57/96
Ljubljana, dne 29. maja 1996.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N O KOBILARNI LIPICA (ZKL)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Območje Kobilarne Lipica, ki obsega celotno zavarovano območje Kobilarne Lipica s kultivirano kraško krajino, čredo konj lipicanske pasme ter stavbno in umetnostno dediščino, se s tem zakonom razglasi za kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo.

II. ZAVAROVANO OBMOČJE KOBILARNE LIPICA

2. člen

Zavarovano območje Kobilarne Lipica je v katastrski občini Bazovica in zajema vse parcele znotraj naslednjih meja: od južnih vrat poteka meja po jugovzhodnem robu parcele št. 1908/1 proti vzhodu, kjer prečka lokalno cesto Lipica-Škibini, se tukaj obrne proti severu in poteka po vzhodnem robu parcele št. 1899/16 do severnih vrat, kjer prečka lokalno cesto Lipica-Sežana in se usmeri po severnem robu parcel št. 1879 in 1880 proti zahodu, kjer se obrne proti jugu in poteka po zahodnem in južnem robu parcele št. 1899/10 do južnih vrat, kjer se konča v začetni točki.
Zavarovano območje Kobilarne Lipica je vrisano na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000, ki se hrani kot izvirnik pri ministrstvih, pristojnih za kulturo, varstvo narave in kmetijstvo.
Upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, izvede v zemljiškokatastrskih načrtih meje zavarovanega območja Kobilarne Lipica na podlagi meja iz tega člena in po uradni dolžnosti predlaga zaznambo zavarovanega območja Kobilarne Lipica v zemljiški knjigi v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

3. člen

Območje kultivirane kraške krajine Kobilarne Lipica, ki je kot del spomeniške celote pod posebnim varstvom, obsega: oblikovane pašne in travniške površine z zaščitnimi ograjami, hrastove gaje in drevorede.

4. člen

Čreda konj lipicancev je kot avtohtona pasma, označena z žigom in matično številko, izjemnega pomena in je del spomeniške celote, ki je pod posebnim režimom in varstvom.
Zaščiteni plemenski in kobilarniški žig je velika črka "L" na levem licu konja ter trimestna matična številka na levem sedlišču.
Plemensko jedro črede konj lipicancev z zaščitenim plemenskim in kobilarniškim žigom sestavljajo:

-

šest originalnih linij žrebcev, in sicer: Pluto, Conversano, Napolitano, Favory, Maestoso in Siglavy, in sicer najmanj po štiri plemenske žrebce vsake linije, to je najmanj 24 plemenskih žrebcev;

-

šestnajst klasičnih rodov kobil, in sicer: Sardinia, Spadiglia, Argentina, Africa, Almerina, Presciana, Englanderia, Europa, Stornella, Famosa, Deflorata, Gidrana, Djebrin, Mercurio, Theodorosta in Rebeca, in sicer najmanj po tri plemenske kobile vsakega rodu, to je najmanj 48 plemenskih kobil;

-

naraščaj do 4. leta starosti.

5. člen

Najpomembnejši grajeni deli spomeniške celote s kulturnimi lastnostmi, ki so po tem zakonu posebej varovani, so: graščinski kompleks z Velbanco in cerkvijo (parcelne št. 1899/28, 1899/41, 1899/42, 1899/81, 1899/82, 1899/83, 1899/85, 1899/86 in 1899/87), hlevski kompleks s silosi in prostori za dresuro (parcelne št. 1899/37, 1899/38, 1899/73, 1899/91, 1899/92, 1899/93, 1899/94, 1899/95, 1899/101, 1899/106, 1899/114) in hotel Klub (parc. št. 1917). Vse parcele ležijo v katastrski občini Bazovica.

6. člen

V spomeniško celoto spadajo tudi zbirka likovnih del Avgusta Černigoja, njihova značilna postavitev v galeriji in parkovna plastika – forma viva – iz kraškega kamna, ki so posebej varovane.

III. VARSTVENI REŽIMI

7. člen

V zavarovanem območju Kobilarne Lipica niso dovoljeni posegi v prostor, ki so v nasprotju z varovanjem celotnega območja kulturnega spomenika in njegovih delov iz 3., 4., 5. in 6. člena tega zakona.
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v enem letu po uveljavitvi tega zakona sprejme prostorski izvedbeni načrt za zavarovano območje Kobilarne Lipica.
Dovoljenje za poseg v prostor na zavarovanem območju Kobilarne Lipica izda minister, pristojen za posege v prostor, po predhodnem soglasju ministrov, pristojnih za kulturo, kmetijstvo, varstvo narave, in po predhodnem mnenju Občine Sežana.

8. člen

Posegi v kulturni spomenik so dopustni samo na podlagi predhodno izdelanega programa varstva in razvoja celotnega zavarovanega območja ter njegovih posameznih delov.
Vsaka štiri leta vlada določi program varstva in razvoja iz prejšnjega odstavka za obdobje štirih let.

9. člen

Na celotnem območju kulturnega spomenika je razen izjem, ki so namenjene varstvu, ohranjanju in razvoju kulturnega spomenika, določenih v prostorskem izvedbenem načrtu iz 7. člena tega zakona in v programu varstva in razvoja iz 8. člena tega zakona, prepovedano vsakršno ravnanje ali opustitev, ki pomeni ogrožanje, okrnitev, poslabšanje ali drugačen negativni vpliv na kulturni spomenik kot celoto oziroma njegov posamezni del, zlasti pa je prepovedano:

1.

opravljati kakršnakoli gradbena ali zemeljska dela zunaj območja objektov, razen vzdrževanja infrastrukturnih objektov;

2.

odlagati material na površine, ki niso za to posebej določene;

3.

izvajati posege, ki spremenijo podobo značilne kultivirane kraške krajine ali spreminjajo namembnost zemljišča;

4.

spreminjati obseg in kakovost kultivirane kraške krajine;

5.

posegati v vrtače z namenom izkoriščanja;

6.

rušiti obodno kamnito ograjo oziroma odnašati njeno gradivo;

7.

gibanje obiskovalcev zunaj za to določenih površin;

8.

raziskovati ali izkoriščati rudnine (mineralne surovine);

9.

graditi objekte, namenjene vojaški ali policijski uporabi, ali uporabljati v miru območje za vojaške dejavnosti;