Odlok o razglasitvi Območja gradu Kostanjevica s samostanom in Galerijo na prostem - Formo vivo za kulturni spomenik državnega pomena

3830. Odlok o razglasitvi Območja gradu Kostanjevica s samostanom in Galerijo na prostem - Formo vivo za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi Območja gradu Kostanjevica s samostanom in Galerijo na prostem –
Formo vivo za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasijo enote dediščine:

Kostanjevica na Krki – Območje gradu Kostanjevica (EŠD 8766),

Kostanjevica na Krki – Samostan (EŠD 265),

Kostanjevica na Krki – Forma viva (EŠD 11070).

Enoti dediščine Kostanjevica Samostan in Kostanjevica Forma viva stojita znotraj enote dediščine Območje gradu Kostanjevica.

Območje gradu Kostanjevica s pripadajočima enotama ima zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jih razglašamo za kulturne spomenike državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Grad Kostanjevica je največji sklop baročnega samostana s starejšim gotskim jedrom v Sloveniji. Izjemna je prenovljena gotska cerkev z dozidano baročno vhodno fasado in razsežen arkadni hodnik ob velikem dvorišču. Celota je nadgrajena z muzejskimi zbirkami in zlasti s Formo vivo, največjo zbirko lesenih kipov 20. stoletja v Sloveniji in širšem zaledju (nastala po 1961). Samostan s parkovnimi površinami in parkovno plastiko je izjemen krajinski motiv za Slovenijo.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).