Pravilnik o aditivih za živila

1929. Pravilnik o aditivih za živila

Na podlagi tretjega odstavka 10. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02) in 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje

PRAVILNIK o aditivih za živila

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik ureja aditive za živila in njihove mešanice (v nadaljnjem besedilu: aditivi), ki se uporabljajo kot snovi pri proizvodnji živil in ostanejo kot sestavina v živilu, čeprav v spremenjeni obliki.

Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo 89/107/EGS (UL L 40, 11. 2. 1989) z vsemi spremembami, Direktivo 94/35/ES (UL L 237, 10. 9. 1994) z vsemi spremembami, Direktivo 94/36/ES (UL L 237, 10. 9. 1994) in Direktivo 95/2/ES (UL L 61, 18. 3. 1995) z vsemi spremembami.

2. člen

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za:

-

pomožna tehnološka sredstva;

-

fitofarmacevtska sredstva;

-

arome;

-

snovi, ki se dodajajo živilom kot hranila oziroma za obogatitev hranilne in biološke vrednosti živil (npr. vitamini, minerali, mikroelementi).

3. člen

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

aditiv je vsaka snov, ki se običajno ne uporablja oziroma ne uživa kot živilo in ne predstavlja običajne, tipične sestavine živila, ne glede na to, ali ima hranilno vrednost, se pa namensko dodaja živilu iz tehnoloških razlogov v proizvodnji, predelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, transportu, hrambi in se zato nahaja v živilu ali v stranskem proizvodu živila in s tem posredno ali neposredno postane sestavina živila;

2.

pomožno tehnološko sredstvo je vsaka snov, ki se sama po sebi ne uživa kot sestavina živila in se uporablja v predelavi surovin, živil ali njihovih sestavin za doseganje določenega tehnološkega namena med obdelavo ali predelavo in ki utegne imeti za posledico nenamerno, a tehnično neizogibno prisotnost ostankov teh snovi ali njenih derivatov v živilu pod pogojem, da ti ostanki ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi in nimajo nobenega tehnološkega učinka na živilo;

3.

zamrznjeno živilo je živilo, ki je zamrznjeno in je po sestavu enako živilu pri sobni temperaturi;

4.

nepredelano živilo je živilo, ki ni obdelano z nobenim postopkom, ki bi povzročil bistvene spremembe prvotnega stanja, lahko pa je: razdeljeno, ločeno, razrezano, izkoščičeno, sesekljano, izkoženo, obrezano, olupljeno, zmleto, narezano, očiščeno, pripravljeno, globoko zamrznjeno ali zamrznjeno, stepeno ali oluščeno, predpakirano ali ne vnaprej pakirano;

5.

gotovo živilo je živilo za takojšnje uživanje, vključno s sušenimi ali zgoščenimi živili, pripravljeno po navodilih za uporabo;

6.

živilo z znižano energijsko vrednostjo je živilo, ki ima energijsko vrednost znižano za najmanj 30% in z označeno karakteristiko, ki živilu zniža celotno energijsko vrednost. Označevanje hranilne vrednosti mora biti v skladu s predpisi o označevanju hranilne vrednosti živil (npr. znižano za 30% zaradi znižanja količine sladkorja v živilu);

7.

živila za posebne prehranske namene so živila, ki se zaradi specifične sestave ali načina predelave bistveno razlikujejo od običajnih živil ter so zaradi specifičnih prehranskih lastnosti namenjena prehrani določenih skupin oseb z motnjami prebave ali presnove, osebam, katerih fiziološko stanje zahteva nadzorovano in usmerjeno prehrano z določenimi snovmi v živilu, ter dojenčkom in malim otrokom;

8.

sladila so snovi, ki dajejo živilu sladek okus, vendar ne živila s sladilnimi lastnostmi (npr. sladkor, med ipd.);

9.

brez dodanega sladkorja pomeni brez kakršnih koli dodanih mono ali disaharidov ali katerega koli živila, ki se uporablja zaradi svojih sladilnih lastnosti;

10.

barvila so snovi, pridobljene iz živil in drugih sestavin naravnega izvora s fizikalno in/ali kemično ekstrakcijo, ki ji sledi selektivna ekstrakcija pigmentov glede na njihove hranilne ali aromatične sestavine; barvila živilo obarvajo ali poudarijo njegovo barvo, vsebujejo naravne sestavine živil in sestavine naravnega izvora in se običajno kot take ne zaužijejo kot živilo ter se običajno ne uporabljajo kot tipične sestavine živila; za barvila se ne štejejo:

a)

živila, posušena ali zgoščena, in arome, dodana zaradi arome ali okusa, ki hkrati obarvajo živilo, kot so npr. paprika, kurkuma in žafranika, in

b)

barvila, ki se uporabljajo za barvanje neužitnih zunanjih delov živil, kot so npr. skorja sira in ovoji za klobase;

11.

konzervansi so snovi, ki podaljšajo obstojnost živila tako, da ga ščitijo pred kvarom, ki ga povzročajo mikroorganizmi;

12.

antioksidanti so snovi, ki podaljšajo obstojnost živila tako, da jih ščitijo pred kvarom, ki ga povzroča oksidacija v obliki žarkosti maščobe in spremembe barve;

13.

emulgatorji so snovi, ki v živilu omogočajo nastanek oziroma ohranjanje homogene zmesi dveh ali več faz, ki se ne mešajo (npr. olje in voda);

14.

emulgirne soli so snovi, ki spremenijo beljakovine v siru v razpršeno obliko in s tem pripomorejo k homogeni porazdelitvi maščobe in drugih sestavin;

15.

sredstva za zgostitev (gostila) so snovi, ki povečujejo viskoznost živila;

16.

želirna sredstva so snovi, ki dajejo živilu teksturo s tvorbo želeja;

17.

stabilizatorji so snovi, ki vzdržujejo fizikalno-kemijsko stanje živila, vključno s snovmi, ki vzdržujejo homogeno razpršenost dveh ali več snovi, ki se v živilu ne mešajo med seboj ter snovi, ki stabilizirajo, ohranjajo ali pudarijo obstoječo barvo živila;

18.

ojačevalci arome so snovi, ki ojačajo obstoječi okus oziroma vonj živila;

19.

kisline so snovi, ki povečajo kislost živila oziroma mu dajo kisel okus;

20.

sredstva za uravnavanje kislosti so snovi, ki spremenijo ali uravnavajo kislost oziroma alkalnost živila;

21.

sredstva proti sprijemanju so snovi, ki zmanjšujejo sprijemanje posameznih delcev v živilu;

22.

modificirani škrobi so snovi, dobljene z enim ali več kemičnimi postopki iz jedilnega škroba, ki je bil lahko predhodno obdelan s fizikalnimi ali encimskimi postopki, beljen ali razredčen s kislino ali lugom;

23.

sredstva za vzhajanje so snovi ali njihove kombinacije, ki sproščajo plin in s tem povečajo prostornino različnih vrst testa;

24.

sredstva proti penjenju so snovi, ki preprečujejo ali zmanjšujejo penjenje;

25.

sredstva za glaziranje so snovi, vključno z mazivi, ki dajejo živilu lesk ali tvorijo zaščitno oblogo na njegovi zunanji površini;

26.

utrjevalci so snovi, ki omogočajo ali ohranjajo čvrstost sadja ali zelenjave, ki v povezavi z želirnimi sredstvi tvorijo ali utrdijo žele;

27.

sredstva za ohranjanje vlage so snovi, ki preprečujejo izsušitev živila na zraku ali pospešujejo raztapljanje praška v vodi;

28.

sredstva za povečanje prostornine so snovi, ki povečajo prostornino živila, ne povečajo pa bistveno energijske vrednosti;

29.

potisni plini so plini, razen zraka, ki potisnejo živilo iz embalaže;

30.

plini za pakiranje so plini, razen zraka, ki se uporabljajo pri pakiranju živila;

31.

sredstva za obdelavo moke, razen emulgatorjev, so snovi, dodane moki ali testu za izboljšanje njunih pecilnih lastnosti;

32.

nosilci, vključno s topili, so trdne in tekoče snovi, ki se uporabljajo za raztapljanje, razredčevanje, razprševanje ali drugo fizikalno spremembo aditiva, ne da bi se s tem spremenila njegova tehnološka funkcija, z namenom, da bi se olajšala njegova uporaba;

33.

sredstva za penjenje so snovi, ki omogočajo homogeno razpršitev plinaste faze v tekočem ali v trdnem živilu;

34.

sredstva za sekvestracijo so snovi, ki tvorijo kemijske komplekse s kovinskimi ioni;

35.

največji dovoljen odmerek pomeni količino sladila v gotovem živilu, ki je pripravljeno po navodilih za uporabo;

36.

največja dovoljena vsebnost pomeni količino:

a)

barvila v gotovem živilu, ki je pripravljeno po navodilih za uporabo,

b)

aktivnih sestavin barvila, ki jih vsebuje barvilo;

37.

največja dovoljena vsebnost pomeni količino aditivov, razen sladil in barvil, v živilih, razen če ta v pravilniku ni določena drugače;

38.

v prilogah tega pravilnika quantum satis/po potrebi, pomeni, da največja dovoljena vsebnost količinsko ni določena. Aditivi se dodajajo v skladu z dobro proizvodno prakso, to je v najnižji možni količini, ki še dosega željeni tehnološki učinek;

39.

prenesena snov (carry over) je snov, ki v živilo ni bila neposredno dodana in je v živilu le zato, ker jo je vsebovala eno ali več sestavin tega živila in v živilu nima tehnološkega učinka.

Pravilnik o aditivih za živila

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Obvestilo o uporabi piškotkov