- PREDPIS
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 56-2760/2002, stran 5879 DATUM OBJAVE: 28.6.2002
RS 56-2760/2002
2760. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
Razglašam zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. aprila 2002 in o njem ponovno odločal na seji 7. maja 2002.
001-22-61/02
Ljubljana, dne 20. junija 2002.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU (ZSPJS)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina in cilji zakona)
(1)
Ta zakon ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Zakon opredeljuje tudi postopek za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju.
(2)
Zakon določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač.
2. člen
(Pomen izrazov)
Posamezni izrazi imajo po tem zakonu naslednji pomen:
1.
Javni sektor po tem zakonu sestavljajo:
-
državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju: lokalne skupnosti),
-
javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter
-
druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu.
2.
Uporabniki proračuna po tem zakonu so državni organi in lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
3.
Funkcionarji so osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije (v nadaljevanju: državni zbor) ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti.
4.
Javni uslužbenec je zaposleni, razen funkcionarja, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju iz 1. točke tega člena.
5.
Katalog delovnih mest in nazivov je spisek sistemiziranih delovnih mest in nazivov v javnem sektorju.
6.
Sistemizacija delovnih mest je akt, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog državnega organa, uprave lokalne skupnosti oziroma osebe javnega prava, z opisom pogojev za zasedbo delovnih mest in nalog na posameznih delovnih mestih ter plačni razredi.
7.
Delovno mesto je v organizacijski strukturi najnižja organizacijska enota, ki ima v okviru delovnega ali poklicnega področja opredeljene glavne naloge.
8.
Naziv je poimenovanje, ki ga javni uslužbenec pridobi z imenovanjem, izvolitvijo, podelitvijo ali napredovanjem v skladu z zakonom.
9.
Zahtevnost delovnega mesta, naziva in funkcije je prvina za določanje osnovnih plač na plačni lestvici. Določa se z zahtevnostjo nalog in iz njih izhajajočo zahtevano usposobljenostjo (zahtevana strokovna izobrazba, potrebna dodatna znanja in izkušnje), odgovornostjo, pooblastili in omejitvami, psihofizičnimi in umskimi napori ter vplivi okolja.
10.
Plačno skupino sestavljajo funkcije oziroma delovna mesta in nazivi značilni za dejavnost oziroma istovrstna delovna mesta v vseh dejavnostih. Plačna skupina se glede na skupne značilnosti funkcij, delovnih mest in nazivov deli na plačne podskupine.
11.
Plačna lestvica je sestavljena iz plačnih razredov.
12.
Plačni razred je del plačne lestvice, ki ima vrednost izraženo v tolarskem znesku.
13.
Osnovna plača je tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. V osnovni plači je všteto tudi napredovanje javnega uslužbenca ali funkcionarja.
14.
Del plače za delovno uspešnost je tisti del plače, ki ga lahko prejme javni uslužbenec in funkcionar za nadpovpečno uspešno opravljeno delo v določenem obdobju.
15.
Dodatki so del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije.
16.
V zakonu uporabljeni izrazi javni uslužbenec, funkcionar, predstojnik, direktor, ravnatelj, tajnik univerze in drugega visokošolskega zavoda (v nadaljevanju: tajnik) in drugi izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
3. člen
(Določitev plač)
Po tem zakonu se določajo plače javnih uslužbencev in funkcionarjev pri uporabnikih proračuna. Plače javnih uslužbencev za delo v tujini se določijo z uredbo vlade.
II. DOLOČANJE OBSEGA SREDSTEV IN USKLAJEVANJE PLAČ
4. člen
(Določanje obsega sredstev za plače)
Obseg sredstev za plače za posamezno proračunsko leto se v finančnih načrtih uporabnikov proračuna, upoštevaje število javnih uslužbencev in funkcionarjev v skladu s sprejetim programom dela, njihove osnovne plače vključno s predvidenimi napredovanji, obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti in obseg sredstev za dodatke po zakonih, podzakonskih predpisih in kolektivnih pogodbah, določa v skladu z določili tega zakona.
5. člen
(Sestava plače, osnovna plača in usklajevanje osnovnih plač)
(1)
Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
(2)
Znesek osnovne plače se določi z uvrstitvijo v posamezen plačni razred iz plačne lestvice.
(3)
Plačna lestvica je določena v prilogi 1 tega zakona.
(4)
Vrednosti plačnih razredov se usklajujejo praviloma enkrat letno. Višina uskladitve se dogovori s kolektivno pogodbo za javni sektor. Pogajanja se pričnejo najkasneje do 1. maja in se praviloma zaključijo najkasneje 30 dni pred rokom, določenim za predložitev predloga državnega proračuna državnemu zboru.
(5)
Vsakokratna vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice, usklajena v skladu s prejšnjim odstavkom, se določi z zakonom.
(6)
Če pogajanja in drugi postopki, določeni s kolektivno pogodbo za javni sektor niso zaključena v roku iz četrtega odstavka tega člena, določi višino uskladitve in vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice na predlog vlade državni zbor.
6. člen
(Prostovoljno pokojninsko zavarovanje)
(1)
Socialni partnerji se lahko dogovorijo, da se del sredstev iz naslova uskladitve osnovnih plač nameni za vplačilo premij prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.
(2)
Za vplačilo premij prostovoljnega pokojninskega zavarovanja se lahko uporabijo tudi sredstva iz tretjega in četrtega odstavka 21. člena tega zakona.
III. PLAČNE SKUPINE, PLAČNE PODSKUPINE IN TARIFNI RAZREDI
7. člen
(Določitev plačnih skupin in plačnih podskupin)
(1)
Plačne skupine in plačne podskupine so:
Plačne skupine Plačne podskupine
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
A – Funkcije v državnih organih in lokalnih A1 – Predsednik republike in funkcionarji
skupnostih izvršilne oblasti
A2 – Funkcionarji zakonodajne oblasti
A3 – Funkcionarji sodne oblasti
A4 – Funkcionarji v drugih državnih organih
A5 – Funkcionarji v lokalnih skupnostih
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
B – Poslovodni organi pri uporabnikih B1 – Ravnatelji, direktorji in tajniki
proračuna
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
C – Uradniški nazivi v državni upravi in v C1 – Uradniki v drugih državnih organih
upravah lokalnih skupnosti ter v drugih C2 – Uradniki v državni upravi, sodni upravi in
državnih organih upravah lokalnih skupnosti
C3 – Policisti
C4 – Vojaki
C5 – Cariniki
C6 – Inšpektorji, pazniki in drugi uradniki s
posebnimi pooblastili
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
D – Delovna mesta na področju vzgoje, D1 – Visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci
izobraževanja in športa D2 – Predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski
in osnovnošolski učitelji in drugi strokovni delavci
D3 – Vzgojitelji in ostali strokovni delavci v vrtcih
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
E – Delovna mesta na področju zdravstva E1 – Zdravniki
E2 – Farmacevtski delavci
E3 – Medicinske sestre/zdravstveni tehniki
E4 – Zdravstveni delavci
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
F – Delovna mesta na področju F1 – Strokovni delavci
socialnega varstva F2 – Strokovni sodelavci
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
G – Delovna mesta na področju kulture in G1 – Umetniški poklici
informiranja G2 – Drugi poklici na področju kulture in informiranja
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
H – Delovna mesta in nazivi na področju H1 – Raziskovalci
znanosti H2 – Strokovni sodelavci
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
I – Delovna mesta v javnih agencijah, I1 – Strokovni delavci
javnih skladih, drugih javnih zavodih in
javnih gospodarskih zavodih ter pri
drugih uporabnikih proračuna
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
J – Spremljajoča delovna mesta J1 – Strokovni delavci
(velja za ves javni sektor) J2 – Administrativni delavci
J3 – Ostali strokovno tehnični delavci
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
(2)
Razponi plačnih razredov za plačne podskupine A1 do J3 so določeni v prilogi 2 tega zakona.
(3)
V najvišje plačne razrede iz priloge 2 se lahko uvrstijo le najzahtevnejše funkcije, najzahtevnejša delovna mesta, najvišji nazivi in najvišji vodstveni položaji.
(4)
Dvig najvišjega plačnega razreda plačne podskupine A3 v 62. plačni razred pomeni dvig osnovne plače le predsedniku vrhovnega sodišča in vrhovnim sodnikom.
(5)
Katalog delovnih mest in nazivov v plačnih podskupinah od B1 do J3 v skladu z zakonom, podzakonskim predpisom, splošnim aktom organa ali kolektivno pogodbo objavi vlada.
8. člen
(Tarifni razredi)
(1)
Osnovne plače javnih uslužbencev se določajo tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede. Najnižji možni plačni razred brez napredovanja za posamezen tarifni razred se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(2)
Tarifni razredi so:
------------------------------------------------------------------------------------
Tarifni Uspešno končano izobraževanje oziroma pridobljena usposobljenost, ki
razred je praviloma potrebna za opravljanje delovnih nalog
------------------------------------------------------------------------------------
I. – najmanj šest razredov 8-letnega osnovnošolskega izobraževanja oziroma
sedem razredov 9-letnega
– uspešno končano 8- ali 9-letno osnovnošolsko izobraževanje
------------------------------------------------------------------------------------
II. – poklicno usposabljanje po osnovnošolskem izobraževanju
------------------------------------------------------------------------------------
III. – nižje poklicno izobraževanje oziroma poklicno izobraževanje, ki je
trajalo manj kot tri leta
------------------------------------------------------------------------------------
IV. – srednje poklicno izobraževanje oziroma poklicno izobraževanje v trajanju
tri leta ali več
------------------------------------------------------------------------------------
V. – srednje splošno izobraževanje
– poklicno izobraževanje z opravljenim mojstrskim ali temu ekvivalentnim
izpitom
– maturitetni tečaj z opravljeno maturo
– poklicni tečaj z opravljeno poklicno maturo
– srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje ali
– srednje poklicno-tehniško izobraževanje
------------------------------------------------------------------------------------
VI. – višje strokovno izobraževanje
– višješolsko izobraževanje, ki omogoča prehodnost v univerzitetnih
programih
– višješolsko specialistično izobraževanje
------------------------------------------------------------------------------------
VII. – visokošolsko strokovno izobraževanje
– univerzitetno izobraževanje
------------------------------------------------------------------------------------
VIII. – podiplomsko specialistično izobraževanje
– podiplomsko magistrsko izobraževanje
------------------------------------------------------------------------------------
IX. – doktorat znanosti
------------------------------------------------------------------------------------
IV. DOLOČANJE OSNOVNE PLAČE
9. člen
(Določanje osnovne plače)
(1)
Osnovna plača javnega uslužbenca je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma, ki ga je pridobil z napredovanjem.
(2)
Osnovna plača funkcionarja je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščena posamezna funkcija oziroma s plačnim razredom, ki ga je funkcionar pridobil z napredovanjem, če funkcionar lahko napreduje v skladu z zakonom.
(3)
V aktih o sistemizaciji delovnih mest in nazivov pri uporabnikih proračuna je pri določanju in obračunu plač obvezna uporaba plačnih razredov po tem zakonu.
10. člen
(Določitev osnovne plače funkcionarjev)
(1)
Osnovne plače funkcionarjev se določijo z uvrstitvijo v plačni razred.
(2)
Uvrstitev posameznih funkcij v plačne razrede določi državni zbor z odlokom.
11. člen
(Določitev osnovne plače ravnateljev, direktorjev in tajnikov)
(1)
Osnovne plače ravnateljev in direktorjev javnih agencij, javnih skladov in javnih zavodov ter drugih oseb javnega prava iz 1. točke 2. člena tega zakona in tajnikov (v nadaljevanju: ravnatelji, direktorji in tajniki), upoštevaje zahtevnost delovnega mesta ter pomen osebe javnega prava, ki jo vodijo, se določijo z uvrstitvijo v plačni razred.
(2)
Plačne razrede in podrobnejše kriterije za uvrstitev delovnih mest ravnateljev, direktorjev in tajnikov v plačne razrede določi vlada z uredbo.
(3)
Plačni razred za določitev osnovne plače ravnatelja, direktorja in tajnika pri osebah javnega prava iz prvega odstavka tega člena, katerih ustanovitelj je država, predpiše minister, pristojen za posamezno področje (v nadaljevanju: pristojni minister).
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.