Pravilnik o meroslovnih zahtevah za kazalnike maksimuma...

1386. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za kazalnike maksimuma razreda 1,0

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

P R A V I L N I K o meroslovnih zahtevah za kazalnike maksimuma razreda 1,0

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kazalniki maksimuma srednje električne moči razreda 1,0 (v nadaljnjem besedilu: kazalniki maksimuma), ki so kot dodatne naprave mehanično povezani s števcem električne energije, da kažejo to moč v enakih zaporednih časovnih presledkih, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter rok redne overitve.

Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP–55.

2. člen

Ta pravilnik velja tudi za števce električne energije, če se pojavljajo medsebojni vplivi kazalnika maksimuma in števca električne energije.

3. člen

Ta pravilnik ne velja za kazalnike maksimuma, katerih delovanje temelji na termičnem delovanju ali ki delujejo s pomočjo električnih impulzov, in tudi ne za kumulativne kazalne naprave, namenjene samo za kontrolo.

4. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

-

"kazalnik maksimuma" je naprava, dodana števcu električne energije, ki kaže največjo vrednost srednje moči – maksimum. Kazalniki maksimuma so lahko povezani s števci električne energije raznih razredov točnosti.

Kazalnik maksimuma sestavljajo:

a)

sklopka,

b)

razklopna priprava,

c)

priprava za vračanje sklopke,

č)

priprava za kazanje maksimuma,

d)

priprava za vračanje kazalnika maksimuma,

e)

časovno krmilna priprava;

-

"sklopka" je del, prek katerega osnovni števec oziroma po osnovnem števcu mehanično vodena dodatna priprava pomika naprej kazalec ali kolut (kolute) kazalnika maksimuma;

-

"razklopna priprava" je del, ki v času izklopljenosti sprosti zvezo med kazalnikom maksimuma in osnovnim števcem;

-

"priprava za vračanje sklopke" je del, ki v času izklopljenosti vrača sklopko v začetni položaj, ne da bi pri tem vplivala na položaj kazalca oziroma koluta (kolutov), ki kaže(jo) maksimum;

-

"priprava za kazanje maksimuma" je del, ki kaže maksimum oziroma največjo vrednost srednje moči in sestoji iz kazalca, ki se premika prek nepremične skale, ali iz graduiranega koluta (kolutov), ki se premika(jo) ob nepremičnem indeksu;

-

"priprava za vračanje kazalnika maksimuma" je del, s katerim se kazalec ali kolut (koluti) kazalnika maksimuma ročno ali kako drugače vrne(jo) v začetni položaj;

-

"časovno krmilna priprava" je priprava, s katero se določi merilna perioda.

Časovno krmilna priprava je lahko v osnovnem števcu kot sinhronski pogonski mehanizem ali zunaj nosilnega števca, npr. kot stikalna ura;

-

"pokazani maksimum" je največja vrednost povprečne moči, ki jo pokaže kazalnik maksimuma med dvema vrnitvama kazalne priprave v ničlišče v zaporednih merilnih periodah.

Pokazni maksimum lahko kaže kazalec, ki se premika prek nepremične skale, ali nepremični indeks, prek katerega se premika(jo) graduirani kolut (koluti);

-

"srednja vrednost moči" je količnik delovne, jalove ali navidezne energije in časa, v katerem je ta energija proizvedena oziroma porabljena;

-

"merilna perioda (t(m))" je nazivna vrednost trajanja enakih zaporednih časovnih presledkov (npr. t(m) = 15 min), ki obsega čas, ko je kazalnik maksimuma povezan s števcem električne energije (t(u)), in čas izklopljenosti (ti);

-

"kumulativni številčnik" je dodatna priprava s koluti za kumuliranje, ki sešteva pokazane maksimume pri zaporednem vračanju kazalca oziroma koluta (kolutov) za kazanje maksimuma v začetni položaj;

-

"kumulativna kazalna priprava za kontrolo" je dodatna priprava, ki je enaka kumulativnemu številčniku, le da je navadno manj natančna in se uporablja samo za kontrolo;

-

"osnovni števec" je števec električne energije, ki se mu doda kazalnik maksimuma in ga poganja sklopka kazalnika maksimuma;

-

"čas izklopljenosti (t(i))" je čas znotraj merilne periode, v katerem se sprosti zveza med kazalnikom maksimuma in osnovnim števcem. To je čas, ki je potreben, da se sklopka vrne v svoj začetni položaj;

-

"skala" je vrsta črtic in številk, s pomočjo katerih se dobi vrednost merjene veličine;

-

"razdelba skale" je vrsta črtic, ki omogočajo, da se ugotovi položaj gibljivega organa (kazalca ali koluta);

-

"oštevilčenje skale" je vrsta številk na skali;

-

"razdelek" je razmik med sosednima črticama na razdelbi skale;

-

"številčnica" je plošča, na katere vidni površini so ena ali več skal ter potrebni simboli in napisi;

-

"merilno območje" je del skale, v katerem se meri z navedeno natančnostjo;

-

"merilni doseg kazalnika maksimuma" je vrednost merjene veličine, do katere se sme uporabljati kazalnik maksimuma;

-

"merilni doseg skale" je končna vrednost skale;

-

"merilni doseg pri številčniku s koluti" je vrednost, navedena na številčniku;

-

"konstanta kazalnika maksimuma (Km)" je koeficient (npr. n x kW), s katerim se množi odčitana vrednost na skalah brez merske enote, da bi se dobila ustrezna moč;

-

"faktor odčitavanja (C) kazalnika maksimuma" je število, s katerim se množi odčitana vrednost na skalah z mersko enoto pri števcih, ki so predvideni za priključitev prek merilnih transformatorjev, da bi se upoštevala prestava transformatorja in dobila primarna moč;

-

"lastni pogrešek kazalnika maksimuma" je pogrešek, ki nastane samo s sklapljanjem, razklapljanjem ali vračanjem v začetni položaj, ter s pripravo za kazanje in kumulativnim številčnikom, ne da bi bil upoštevan pogrešek osnovnega števca in stikalne ure. Lastni pogrešek se izraža v odstotkih merilnega dosega.

II. MEROSLOVNE ZAHTEVE

5. člen

Razred kazalnika maksimuma se določa po njegovem lastnem pogrešku in ni odvisen od pogreška osnovnega števca.