Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja...

1010. Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004

Na podlagi 5., 7., 29. in 126. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004–2006 za leto 2004*

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa ukrepe Programa razvoja podeželja 2004–2006 (v nadaljnjem besedilu: PRP), ki se bodo v letu 2004 izvajali kot ukrepi kmetijske strukturne politike v skladu s 27., 28., 29., 30. in 32. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1, v nadaljnjem besedilu: zakon).

2. člen

(ukrepi)

V letu 2004 se bodo izvajali naslednji ukrepi PRP:

-

izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,

-

kmetijsko okoljski ukrepi (21 ukrepov),

-

zgodnje upokojevanje,

-

podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih,

-

tehnična pomoč.

3. člen

(upravičenci)

(1)

Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so kmetijska gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG) ter druge fizične in pravne osebe, ki so določene z zakonom ter izpolnjujejo predpisane pogoje za ukrepe, za katere uveljavljajo sredstva.

(2)

Upravičenci do plačil za ukrepe PRP morajo izpolnjevati zahteve dobre kmetijske prakse iz 41. člena te uredbe in ostale pogoje kot je to določeno za posamezen ukrep.

4. člen

(sredstva)

(1)

Ukrepi PRP se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije (proračunska postavka 2069) in sredstev jamstvenega oddelka Evropskega jamstvenega in usmerjevalnega sklada (proračunska postavka 2068) v razmerju 20:80.

(2)

Za ukrepe PRP iz 2. člena te uredbe je skladno s prvo alineo šestega odstavka 21. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 130/03) za leto 2004 skupno namenjenih 20.600.000.000,00 SIT, ki zapadejo v plačilo v letu 2004, 2005 in 2006.

II. IZRAVNALNA PLAČILA ZA OBMOČJA Z OMEJENIMI MOŽNOSTMI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST

5. člen

(namen ukrepa)

Namen ukrepa je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, s ciljem ustvarjanja pogojev za kmetovanje in zagotavljanja primerne obdelanosti kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo.

6. člen

(določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost)

S to uredbo se podrobneje opredeljujejo kriteriji, ki jih določa zakon (v nadaljnjem besedilu: zakonsko določeni kriteriji), za določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter postopek za razvrstitev območij v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

7. člen

(hribovska in gorska območja)

(1)

Za hribovska in gorska območja se štejejo sklenjena območja, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za razvrstitev v navedena območja in znaša:

-

njihova povprečna nadmorska višina najmanj 700 metrov ali

-

njihov povprečni nagib najmanj 20% ali

-

njihova povprečna nadmorska višina najmanj 500 metrov in hkrati povprečni nagib najmanj 15%.

(2)

Za hribovska in gorska območja se štejejo tudi sklenjena območja, ki ne izpolnjujejo kriterijev iz prejšnjega odstavka, so pa obkrožena s hribovskim in gorskim območjem in:

-

niso večja od petih katastrskih občin ali

-

izpolnjujejo kriterije iz 1. točke 8. člena te uredbe.

(3)

Šteje se, da je sklenjeno območje obkroženo s hribovskim in gorskim območjem iz prejšnjega odstavka, če je s hribovskim in gorskim območjem obkroženo vsaj 90% sklenjenega območja ali če je delež hribovskega in gorskega območja manjši ter preostali del sklenjenega območja omejuje reka ali državna meja.

8. člen

(druga območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost)

Za druga območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se štejejo sklenjena geografska območja, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za razvrstitev v navedena območja in:

1.

je kmetijskih zemljišč III., IV., V. in VI. kategorije po predpisu, ki ureja merila za določitev zemljišč v kategorije, v primerjavi z deležem kmetijskih zemljišč I. in II. kategorije nad 60% in

2.

povprečni katastrski dohodek na hektar ne presega 80% povprečne vrednosti katastrskega dohodka območij, ki niso vključena v območja z omejenimi možnostmi in

3.

a)

gostota prebivalstva ne presega 50 prebivalcev/km2 ali

b)

je prisotno upadanje prebivalstva najmanj -0,5% letno

pri praviloma znatnem deležu kmečkega prebivalstva glede na celotno prebivalstvo obravnavanega območja, pri čemer se ne upoštevajo urbana središča.

9. člen

(območja s posebnimi naravnimi omejitvami)

Za območja s posebnimi naravnimi omejitvami se štejejo sklenjena geografska območja, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za razvrstitev v navedena območja, in vključujejo:

-

območja, na katerih so trajno prisotne neugodne naravne razmere, ki so značilne za območja pogostih poplav, močvirij in za barja, ali

-

območja z močno burjo, kjer povprečna hitrost burje presega 14 m/s, in se v zimskem času (od oktobra do marca) burja pojavlja v sunkih nad 60 km/h povprečno več kot 10% časa in v rastni dobi (od aprila do septembra) povprečno več kot 4% časa, ali

-

območje matičnega Krasa.

10. člen

(razvrstitev v območja)

(1)

Minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), razvrsti posamezna območja v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost na osnovi ugotovljenih podatkov po kriterijih iz 7., 8. in 9. člena te uredbe.

(2)

Pri razvrstitvi posameznih območij po prejšnjem odstavku se ta območja opredelijo po katastrskih občinah.

(3)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri opredelitvi posameznega območja lahko upošteva tudi del katastrske občine, ki izpolnjuje kriterije iz 7., 8. ali 9. člena te uredbe, če se takšen del katastrske občine dotika območij iz 7., 8. in 9. člena te uredbe. V tem primeru poteka zunanja meja območja po mejah parcel znotraj ene ali več katastrskih občin.

(4)

Najmanjša velikost dela katastrske občine iz prejšnjega odstavka znaša 7 ha.

11. člen

(seznam območij)

(1)

Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ki ga v Uradnem listu Republike Slovenije objavi minister, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za regionalni razvoj, vsebuje zlasti naslednje podatke:

-

vrsto območja,

-

ime občine in katastrske občine,

-

šifro občine in šifro katastrske občine,

-

vključenost katastrske občine ali dela katastrske občine,

-

površino katastrske občine,

-

grafični prikaz območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ki je priloga tega seznama.

(2)

Natančnejši vpogled v seznam območij je možen na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ter izpostavah kmetijske svetovalne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

12. člen

(razvrstitev KMG)

Za potrebe ukrepov kmetijske in regionalne politike, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, razvrsti na podlagi seznama območij iz prvega odstavka prejšnjega člena KMG v posamezna območja. KMG se razvrsti v posamezno območje, če se v njem nahaja več kot 50% kmetijskih zemljišč v rabi.

13. člen

(upravičenci)

(1)

Do izravnalnih plačil so upravičena KMG, katerih zemljišča so na seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz prvega odstavka 11. člena te uredbe in se nahajajo v:

-

hribovskih in gorskih območjih,

-

drugih območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,

-

območjih s posebnimi naravnimi omejitvami.

(2)

Nosilci KMG lahko uveljavljajo izravnalna plačila na površino le za zemljišča na območju Republike Slovenije.

14. člen

(izravnalna plačila)

(1)

V letu 2004 se višina izravnalnega plačila v okviru območij iz prvega odstavka prejšnjega člena določi glede na podatke elaborata "Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji" po stanju na dan 15. februar 2003, tako da višina izravnalnega plačila na hektar površin kmetijskih zemljišč v rabi znaša za:

-

gorsko višinska KMG: 43.500 SIT/ha,

-

KMG- planine: 43.500 SIT/ha,

-

strma KMG: 37.200 SIT/ha,

-

kraška KMG: 37.200 SIT/ha,

-

gričevnato hribovita KMG: 30.600 SIT/ha,

-

druga KMG: 15.000 SIT/ha,

-

KMG, ki v elaborat niso vključena, njihova zemljišča pa so razvrščena v seznam območij iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, znaša plačilo 6.000 SIT/ha.

(2)

Planina je KMG v hribovskem in gorskem območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KMG – planina), na katerem se vsako leto izvaja neprekinjena sezonska paša takrat, ko to omogočajo naravne razmere. To KMG predstavlja zaokroženo posest z gospodarskimi in stanovanjskimi objekti in je v individualnem ali skupinskem upravljanju.

15. člen

(pogoji)

Upravičenec lahko pridobi izravnalno plačilo za površine, za katere vlaga zahtevek, pod naslednjimi pogoji:

-

najmanjša skupna površina na KMG, za katero je mogoče pridobiti izravnalno plačilo, je 1 ha,

-

nosilec KMG se obveže, da bo opravljal kmetijsko dejavnost na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo še najmanj pet let od prejema prvega izravnalnega plačila za ta namen,

-

nosilec KMG se obveže, da bo kmetoval v skladu z načeli dobre kmetijske prakse iz 41. člena te uredbe,

-

nosilec KMG lahko uveljavlja izravnalna plačila za vsa kmetijska zemljišča v rabi razen za vinograde in za zemljišča v zaraščanju.

III. KMETIJSKO OKOLJSKI UKREPI

16. člen

(namen ukrepov)

Namen kmetijsko okoljskih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: ukrepi SKOP) je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov ter varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov in omogoča zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij.

17. člen

(upravičenci)

Upravičenci lahko v letu 2004 pridobijo plačila za ukrepe SKOP, če z izjavo, ki jo določa predpis o izvedbi ukrepov kmetijske politike, prevzamejo petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP.

18. člen

(kmetijsko okoljski ukrepi in plačila)

(1)

Za izvajanje ukrepov SKOP v letu 2004 se dodelijo plačila za:

1.

zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje:

-

I. zmanjševanje erozije v sadjarstvu in vinogradništvu: 55.000 SIT/ha,

-

II. ohranjanje kolobarja: 35.000 SIT/ha,

-

III. ozelenitev njivskih površin: 50.000 SIT/ha,

-

IV. integrirano poljedelstvo: 60.000 SIT/ha,

-

V. integrirano sadjarstvo: 105.000 SIT/ha,

-

VI. integrirano vinogradništvo: 105.000 SIT/ha,

-

VII. integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 98.000 SIT/ha,

-

VIII. ekološko kmetovanje:

njive – poljščine: 110.000 SIT/ha,

vrtnine na prostem: 130.000 SIT/ha,

vrtnine v zavarovanih prostorih: 140.000 SIT/ha,

oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 120 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 190.000 SIT/ha,

travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 70.000 SIT/ha,

vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 190.000 SIT/ha,

travinje (travniki, trave in travno deteljne mešanice na njivah, pašniki): 55.000 SIT/ha;

2.

ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine:

-

IX. planinska paša:

brez pastirja: 15.000 SIT/ha,

s pastirjem: 15.000 SIT/ha in 5.000 SIT/ha kot dodatek za pastirja,

-

X. košnja strmih travnikov:

nagib 35-50%: 40.000 SIT/ha,

nagib nad 50%: 60.000 SIT/ha,

-

XI. košnja grbinastih travnikov: 60.000 SIT/ha,

-

XII. travniški sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 45.000 SIT/ha,

-

XIII. reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali:

govedo: 30.000 SIT/žival,

ovce: 4.500 SIT/žival,

koze: 4.500 SIT/žival,

konji: 30.000 SIT/žival,

prašiči: 12.000 SIT/žival,

perutnina: 42.000 SIT/100 odraslih živali,

čebele: 2.500 SIT/panj,

-

XIV. pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin: 30.000 SIT/ha,

-

XV. sonaravna reja domačih živali: 20.000 SIT/ha,

-

XVI. ohranjanje ekstenzivnega travinja: 25.000 SIT/ha;

3.

varovanje zavarovanih območij:

-

XVII. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih: podpora za izvajanje tega ukrepa znaša dodatnih 20% v območjih narodnih parkov, 15% v območjih regijskih parkov in 10% v ostalih zavarovanih območjih in se obračuna na skupno vrednost plačil za ukrepe I. do XVI. in XVIII. iz tega člena,

-

XVIII. reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: 25.000 SIT/ha,

-

XIX. ohranjanje posebnih traviščnih habitatov: 35.000 SIT/ha,

-

XX. pokritost tal na vodo varstvenih območjih:

njive: 80.000 SIT/ha,

trajni nasadi: 60.000 SIT/ha,

travinje: 50.000 SIT/ha,

-

XXI. zatravljanje in zelena praha: 60.000 SIT/ha.

(2)

Upravičenci lahko pridobijo tudi sredstva za delno kritje stroškov kontrole, če izpolnjujejo pogoje določene z ukrepi integrirane pridelave ali ekološkega kmetovanja, in sicer v višini:

-

15.000 SIT na KMG letno za ukrepe IV., V., VI. in VII. iz 1. točke prejšnjega odstavka,

-

26.000 SIT na KMG letno za ukrep VIII. iz 1. točke prejšnjega odstavka.