Nalaganje dokumenta...
Zakon o sodniški službi (ZSS)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 19-781/1994, stran 1109 DATUM OBJAVE: 13.4.1994
RS 19-781/1994
781. Zakon o sodniški službi (ZSS)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z o razglasitvi zakona o sodniški službi (ZSS)
Razglašam zakon o sodniški službi (ZSS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. marca 1994.
0100-39/94
Ljubljana, dne 7. aprila 1994.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N O SODNIŠKI SLUŽBI
1. poglavje
TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon o sodiščih in ta zakon.
Sodnik je v službenem razmerju z Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: sodniška služba).
2. člen
Sodnik mora pri uresničevanju svojih pravic in svoboščin vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe.
3. člen
Sodnik ne sme opravljati funkcij ali dejavnosti, ki so po določbi ustave ali po določbah tega zakona nezdružljive s sodniško funkcijo.
4. člen
Sodniku so zagotovljene pravica do napredovanja, do izobraževanja, do plače in druge pravice, ki izhajajo iz sodniške službe, in nikomur ni dovoljeno vanje posegati, razen v primerih in po postopkih, ki so določeni z zakonom.
Sodnik je lahko začasno ali trajno premeščen na drugo sodišče ali na delo v drug organ samo z njegovo privolitvijo, brez njegove privolitve pa samo v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
5. člen
Sodniku preneha funkcija v primerih in pod pogoji, ki jih določata ustava in ta zakon.
6. člen
V disciplinskih zadevah zoper sodnike odločajo disciplinska sodišča.
Sodnika ni mogoče obtožiti pred disciplinskim sodiščem za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču.
II. poglavje
IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO IN IMENOVANJA V SODNIŠKI SLUŽBI
1. oddelek
Pogoji za izvolitev sodnika in imenovanje na sodniško mesto
7. člen
Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje splošne pogoje za izvolitev in posebne pogoje za izvolitev oziroma imenovanje na sodniško mesto, ki jih določa ta zakon.
8. člen
Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
1.
da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,
2.
da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3.
da je dopolnil 30 let starosti,
4.
da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,
5.
da je opravil pravniški državni izpit,
6.
da je osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije.
Ni osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije, kdor se je ali se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da sodniške funkcije ne bo opravljal pošteno in vestno.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo.
9. člen
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka prejšnjega člena, je lahko izvoljena na sodniško mesto na okrajnem sodišču (okrajni sodnik), če je po opravljenem pravniškem državnem izpitu uspešno opravljala sodno prakso kot strokovni sodelavec v trajanju najmanj štirih let.
Za okrajnega sodnika je lahko izvoljena tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, če je najmanj šest let opravljala funkcijo javnega pravobranilca, poklic odvetnika ali notarja, ali ki je po opravljenem pravniškem državnem izpitu najmanj deset let opravljala pravna dela v državnem organu, pri pravni ali fizični osebi.
10. člen
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniško mesto na okrožnem sodišču (okrožni sodnik), če je uspešno opravljala sodno prakso kot strokovni sodelavec v trajanju najmanj šest let ali sodniško funkcijo v trajanju najmanj treh let.
Za okrožnega sodnika je lahko izvoljena tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, če je najmanj osem let opravljala funkcijo javnega pravobranilca, poklic odvetnika ali notarja, ali ki je po opravljenem pravniškem državnem izpitu najmanj deset let opravljala pravna dela v državnem organu, pri pravni ali fizični osebi.
11. člen
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniško mesto na višjem sodišču (višji sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo v trajanju najmanj šest let.
Za višjega sodnika je lahko izvoljena tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, če je najmanj deset let opravljala funkcijo javnega pravobranilca, poklic odvetnika ali notarja, ali ki je po opravljenem pravniškem državnem izpitu najmanj petnajst let opravljala pravna dela v državnem organu, pri pravni ali fizični osebi.
Za višjega sodnika je lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, če je izvoljen najmanj v naziv docenta.
12. člen
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniško mesto na vrhovnem sodišču (vrhovni sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo najmanj petnajst let.
Za vrhovnega sodnika je lahko izvoljena tudi oseba, ki ima opravljeno prakso iz drugega odstavka prejšnjega člena v trajanju najmanj dvajset let.
Za vrhovnega sodnika je lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, če je izvoljen najmanj v naziv izrednega profesorja.
13. člen
Za izvolitev na sodniško mesto na specializiranem sodišču veljajo posebni pogoji iz 9. do 11. člena tega zakona glede na položaj sodišča, določen v zakonu o sodiščih.
S sodniško funkcijo je izenačeno opravljanje funkcije državnega tožilca in sodnika za prekrške.
14. člen
Sodnik izpolnjuje pogoje za imenovanje na višje sodniško mesto, če izpolnjuje pogoje, ki so s tem zakonom določeni za izvolitev na takšno sodniško mesto (10. do 12. člen), ter pogoje, ki so s tem zakonom določeni za napredovanje sodnika.
2. oddelek
Postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika
15. člen
Prosta sodniška mesta razpiše ministrstvo, pristojno za pravosodje, v enem mesecu po prejemu predloga predsednika sodišča. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpisni rok za prijave ne sme biti krajši od petnajst dni. Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti po pridobljeni diplomi, dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev iz 1. do 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona ter dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev za izvolitev oziroma imenovanje na posamezno sodniško mesto.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, posreduje kandidature vseh kandidatov, ki so se prijavili v razpisnem roku in ki izpolnjujejo pogoje iz 1. do 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, v roku petnajst dni po prejemu popolnih kandidatur personalnemu svetu sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto.
Kandidature, ki so bile vložene po izteku razpisnega roka, ter kandidature, ki glede pogojev iz drugega odstavka tega člena niso popolne, po izvedenem upravnem postopku v skladu z zakonom ministrstvo, pristojno za pravosodje, zavrže.
Zoper sklep ministrstva, pristojnega za pravosodje, iz prejšnjega odstavka je dovoljeno sprožiti upravni spor v roku petnajst dni od dneva vročitve sklepa. Pristojno sodišče mora odločiti v upravnem sporu v roku dveh mesecev od vložitve tožbe.
Kadar je v primeru iz prejšnjega odstavka sprožen upravni spor, se nadaljnji postopek glede razpisanega prostega mesta, glede katerega je sprožen spor, prekine do pravnomočne odločbe pristojnega sodišča.
16. člen
Personalni svet po obravnavi vseh kandidatur oblikuje mnenje o vseh prijavljenih kandidatih. Personalni svet posebej navede kandidate, ki jih šteje za najbolj ustrezne za zasedbo prostega mesta, in to obrazloži.
Personalni svet pošlje mnenje iz prejšnjega odstavka skupaj z vsemi razpisnimi spisi ministrstvu, pristojnem za pravosodje, ki o kandidatih oblikuje svoje mnenje in ga skupaj z vsemi spisi predloži sodnemu svetu.
17. člen
Obrazložitev ocene ustreznosti kandidatov mora zajemati kandidatove osebne podatke ter podatke in mnenje o strokovnem znanju in drugih sposobnostih, ki se zahtevajo za opravljanje sodniške funkcije (v nadaljnjem besedilu: strokovna usposobljenost).
Za sodnika, ki kandidira zaradi napredovanja, morajo podatki o strokovni usposobljenosti vsebovati tudi podatke o dotedanjem napredovanju ter oceno sodniškega dela za čas od nastopa sodniške službe oziroma od zadnjega napredovanja.
Za osebo, ki prvič kandidira za izvolitev v sodniško funkcijo, morajo podatki o strokovni usposobljenosti vsebovati tudi podatke o uspešnosti kandidata v času študija prava ter podatke in oceno kandidatovega usposabljanju v času pripravništva. Sodni svet ima pravico zahtevati vpogled v osebni spis sodniškega pripravnika.
Za osebo, ki kandidira za izvolitev v sodniško funkcijo po določbah drugega odstavka 9., 10., 11. oziroma 12. člena tega zakona, morajo podatki o strokovni usposobljenosti vsebovati tudi oceno kandidatovega dela, če je v okviru opravljanja svojega dotedanjega poklica ali dela nastopala pred sodišči, za katera je pristojen personalni svet.
18. člen
Sodni svet lahko v postopku izbire zahteva od personalnega sveta, da dopolni obrazložitev ocene ustreznosti, lahko pa zahteva na vpogled tudi prejšnje ocene sodniškega dela za sodnika, ki mu personalni svet daje prednost zaradi napredovanja, in podatke o disciplinskih sodbah, ki so bile pravnomočno izrečene zoper sodnika v zadnjih petih letih.
Sodni svet pri izbiri kandidata, ki ga bo predlagal v izvolitev oziroma imenoval na sodniški položaj, ni vezan na oceno ustreznosti personalnega sveta.
19. člen
Če sodni svet izbere kandidata, ki še ni izvoljen v sodniško funkcijo, ga je dolžan v skladu z določbami tega zakona predlagati državnemu zboru v izvolitev.
Sodni svet predlaga državnemu zboru v izvolitev za vsako razpisano prosto sodniško mesto, za katerega je po opravljenem postopku izbire treba izvoliti sodnika, enega kandidata.
Če državni zbor ne izvoli kandidata iz prejšnjega odstavka, sodni svet lahko opravi ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, in ravna v skladu z določbami tega zakona ali pa odloči, da se razpis sodniškega mesta ponovi.
20. člen
Šteje se, da je z izvolitvijo v sodniško funkcijo sodnik imenovan na razpisano sodniško mesto.
Ko sodni svet prejme akt o izvolitvi sodnika, odloči o uvrstitvi sodnika v plačilni razred, ki ustreza razpisanemu sodniškemu mestu.
21. člen
Če sodni svet izbere na sodniško mesto kandidata, ki je že izvoljen v sodniško funkcijo, ga imenuje na razpisano sodniško mesto, če ni s tem zakonom drugače določeno (četrti odstavek 24. člena).
22. člen
Če je razpis prostega sodniškega mesta neuspešen, je ministrstvo, pristojno za pravosodje, dolžno v roku enega meseca ponoviti razpis.
23. člen
Sodnik nastopi sodniško službo z dnem, ko pred predsednikom državnega zbora izreče naslednjo prisego: "Prisegam, da bom sodniško funkcijo opravljal-a v skladu z ustavno in zakonom ter sodil-a po svoji vesti in nepristransko."
3. oddelek
Sodniško napredovanje
24. člen
Z nastopom sodniške službe pridobi sodnik pravico do napredovanja.
Napredovanje zajema napredovanje v plačilnih razredih, napredovanje na višje sodniško mesto in napredovanje na položaj svetnika.
O napredovanju odloča sodni svet po izvedenem postopku ugotavljanja strokovnosti in uspešnosti sodniškega dela.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odloča o napredovanju sodnika na mesto vrhovnega sodnika državni zbor na predlog sodnega sveta; o njegovem napredovanju na mestu vrhovnega sodnika in napredovanju na položaj svetnika vrhovnega sodišča pa odloča sodni svet.
Imenovanje na podlagi napredovanja se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
25. člen
Zoper odločbo sodnega sveta o imenovanju na sodniško mesto oziroma na položaj svetnika in zoper odločbo glede uvrstitve v plačilni razred se sodnik lahko pritoži v roku osmih dni od njenega prejema.
O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloča sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
26. člen
Sodnik napreduje v višji plačilni razred vsaka tri leta, razen v primeru, ko je za ta čas z oceno sodniškega dela ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, oziroma če tako določa pravnomočna sodba disciplinskega sodišča.
27. člen
Sodnik lahko napreduje na prvo naslednje višje sodniško mesto. Sodnik lahko napreduje na višje sodniško mesto po drugem napredovanju v višji plačilni razred na istem sodniškem mestu, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Položaj svetnika pridobi višji oziroma vrhovni sodnik pri tretjem napredovanju na tem mestu, če ta zakon ne določa drugače.
Položaj svetnika pridobi okrajni ali okrožni sodnik pri prvem napredovanju po dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.
4. oddelek
Kriteriji za izbiro in napredovanje sodnika in postopek ocenjevanja sodniškega dela
28. člen
Sodni svet se mora pri izbiri kandidatov za sodniško službo in odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih določa ta zakon za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe oziroma izpolnjuje pogoje za napredovanje.
Kriteriji iz prejšnjega odstavka obvezujejo tudi personalne svete.
29. člen
Ocena sodniške službe se sestavi ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
1.
strokovno znanje in strokovna dejavnost,
2.
delovne sposobnosti in sposobnost pravilnega obravnavanja pravnih vprašanj,
3.
varovanje ugleda nepristranskega sodnika, vestnost, zanesljivost, odločnost in marljivost pri izvrševanju delovnih obveznosti,
4.
sposobnost ustnega in pisnega izražanja,
5.
sposobnost komuniciranja in dela s strankami,
6.
odnos do sodelavcev in obnašanje zunaj službe,
7.
sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na takšno mesto.
V okviru kriterija iz 1. točke prejšnjega odstavka se upošteva predvsem strokovnost, ki je razvidna iz sodnikovega dela in se ugotavlja na podlagi ocenjene kvalitete sodnih odločb, strokovnost, ki je dosežena z opravljenim magistrskim ali specialističnim podiplomskim študijem oziroma pridobljenim naslovom doktorja znanosti, ter ugled, ki ga je sodnik dosegel s svojim delom v strokovni javnosti.
30. člen
Za kandidate, ki se prvič potegujejo za sodniško službo, se smiselno uporabljajo kriteriji iz prejšnjega člena.
31. člen
Za sodnike izdela personalni svet oceno sodniške službe vsakih šest let, pred tem časom pa na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča ali sodnika, vendar ne prej kot v dveh letih po izdelani prejšnji oceni.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za sodnika v prvih dveh letih opravljanja sodniške funkcije izdela ocena sodniške službe vsako leto.
Sodnikov, ki so imenovani na položaj svetnika, se ne ocenjuje, razen če to v zvezi z disciplinskim postopkom ali v zvezi z napredovanjem na višje sodniško mesto zahteva sodni svet.
32. člen
Z oceno sodniške službe personalni svet ugotovi, da sodnik:
1.
ne ustreza sodniški službi;
2.
ne izpolnjuje pogojev za napredovanje;
3.
izpolnjuje pogoje za napredovanje;
4.
izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.
33. člen
Če iz ocene izhaja, da sodnik ne ustreza sodniški službi, mu sodniška funkcija preneha.
Oceno sodniške službe iz prejšnjega odstavka je treba pred njenim učinkovanjem predložiti v potrditev sodnemu svetu.
34. člen
Če iz ocene izhaja, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, ne more biti imenovan na višje sodniško mesto ali na položaj svetnika in ne more biti uvrščen v višji plačilni razred, dokler ni z oceno ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje.
Če po določbah tega zakona ni ovir za napredovanje, oziroma če iz ocene izhaja, da sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje, ga sodni svet v skladu s pogoji tega zakona uvrsti v višji plačilni razred oziroma imenuje na položaj svetnika.
Če iz ocene izhaja, da sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, lahko napreduje na višje sodniško mesto že po prvem napredovanju v višji plačilni razred ne glede na določbe 10. do 12. člena tega zakona, oziroma na položaj svetnika višjega ali vrhovnega sodišča že pri drugem napredovanju v višji plačilni razred, oziroma na položaj svetnika okrajnega ali okrožnega sodišča v skladu z določbo tretjega odstavka 27. člena tega zakona.
35. člen
Oceno sodniške službe izdela personalni svet okrožnega sodišča za okrajne in okrožne sodnike, ki opravljajo sodniško službo v teh sodiščih, razen za predsednika in podpredsednika okrožnega sodišča.
Personalni svet višjega sodišča izdela oceno sodniške službe za predsednike in podpredsednike okrožnih sodišč ter za sodnike, ki opravljajo sodniško službo na višjih sodiščih, razen za predsednika in podpredsednika tega sodišča.
Personalni svet vrhovnega sodišča izdela oceno sodniške službe za predsednike in podpredsednike višjih sodišč ter za sodnike, ki opravljajo sodniško službo na tem sodišču.
36. člen
Oceno sodniškega dela pošlje personalni svet sodniku in predsedniku sodišča pisno in zaupno.
Sodnik oziroma predsednik sodišča, ki se z oceno ne strinja, lahko ugovarja v roku osmih dni pri personalnem svetu neposredno višjega sodišča, ki lahko zahteva od pristojnega personalnega sveta ponovno izdelavo ocene z upoštevanjem mnenja personalnega sveta višjega sodišča.
Personalni svet vrhovnega sodišča mora po ugovoru sodnika oziroma predsednika tega sodišča ponovno obravnavati izdelano oceno in jo, če večina članov meni, da je ugovor utemeljen, spremeniti.