Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (uradno prečiščeno besedilo) (ZNVP-UPB1)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 2-66/2007, stran 141 DATUM OBJAVE: 9.1.2007

RS 2-66/2007

66. Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (uradno prečiščeno besedilo) (ZNVP-UPB1)
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki obsega:

-

Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP (Uradni list RS, št. 23/99 z dne 8. 4. 1999),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-A (Uradni list RS, št. 75/02 z dne 22. 8. 2002) in

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP-A (Uradni list RS, št. 114/06 z dne 9. 11. 2006).
450-12/96-13/5
Ljubljana, dne 20. decembra 2006
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.
Z A K O N O NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH uradno prečiščeno besedilo (ZNVP-UPB1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Predmet zakona
Ta zakon ureja način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev, način zamenjave že izdanih vrednostnih papirjev z vrednostnimi papirji, izdanimi v nematerializirani obliki, pogoje in omejitve dostopa do podatkov o imetnikih nematerializiranih vrednostnih papirjev ter pravila vodenja centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.

1.a člen

Prenos direktiv
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166, z dne 11. junija 1998, str. 45).

2. člen

Pojem nematerializiranega vrednostnega papirja

(1)

Nematerializirani vrednostni papir je izjava izdajatelja, vpisana v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznost iz vrednostnega papirja osebi, ki je kot zakoniti imetnik vrednostnega papirja vpisana v centralni register.

(2)

Za pravice imetnikov iz nematerializiranih vrednostnih papirjev in pravice tretjih na teh papirjih se uporabljajo splošna pravila, določena v zakonu, ki ureja obligacijska razmerja in v zakonu, ki ureja stvarnopravna razmerja, če ta zakon ne določa drugače.

(3)

Za delnice, izdane kot nematerializirani vrednostni papir, se uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), razen naslednjih določb:

-

drugi odstavek 174. člena,

-

179. člen,

-

180. člen,

-

tretji odstavek 236. člena,

-

243. do 246. člen,

-

tretji odstavek 297. člena,

-

peti odstavek 308. člena,

-

365. člen,

-

prvi in drugi stavek prvega odstavka 376. člena.

3. člen

Centralni register

(1)

Centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: centralni register) je centralna informatizirana baza podatkov, v katero se vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki teh pravic ter morebitne pravice tretjih oseb na vrednostnih papirjih.

(2)

Centralni register vodi delniška družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev, za opravljanje storitev izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitev, nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: klirinško depotna družba).

(3)

Nadzor nad klirinško depotno družbo v zvezi z vodenjem centralnega registra opravlja Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija).

4. člen

Bistvene sestavine

(1)

Nematerializirani vrednostni papir mora imeti naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:

1.

oznako vrste vrednostnega papirja,

2.

identifikacijske podatke o izdajatelju,

3.

podatek, ali je vrednostni papir imenski ali prinosniški,

4.

skupno število izdanih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register,

5.

če se vrednostni papir glasi na nominalni znesek: skupni nominalni znesek izdanih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register,

6.

datum vpisa vrednostnega papirja v centralni register.

(2)

Nematerializirana delnica mora imeti tudi naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:

1.

oznako razreda delnice,

2.

nominalni znesek, na katerega se glasi, ali oznako, da gre za kosovno delnico,

3.

podatek, ali imetniku daje glasovalno pravico,

4.

če ima značilnost prednostne delnice, tudi vsebino prednostne pravice ali prednostnih pravic imetnika.

(3)

Nematerializirana obveznica ali drug nematerializirani vrednostni papir, na podlagi katerega je imetnik od izdajatelja upravičen zahtevati izplačilo glavnice in morebitnih obresti (v nadaljnjem besedilu: nematerializirani dolžniški vrednostni papir), mora imeti tudi naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:

1.

nominalni znesek, na katerega se glasi: znesek glavnice,

2.

če je imetnik upravičen do izplačila obresti: podatke o obrestni meri ter o načinu in obdobjih obračuna obresti,

3.

podatke o zapadlosti obveznosti izdajatelja iz vrednostnega papirja,

4.

če ima izdajatelj pravico do predčasnega odpoklica:

-

podatke o odkupni vrednosti, za katero lahko uresniči to pravico,

-

podatke o načinu uresničitve te pravice in

-

morebitne druge pogoje za uresničitev te pravice,

5.

presečni dan pravne samostojnosti upravičenja za izplačilo glavnice in morebitnih obresti, vsebovanih v posamezni anuiteti, izražen v številu koledarskih ali delovnih dni pred zapadlostjo teh obveznosti.

(4)

Nematerializirani vrednostni papir, ki daje imetniku pravico do zamenjave za drug vrednostni papir, mora imeti tudi naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:

1.

vsebino pravic iz vrednostnega papirja, za katerega ga je mogoče zamenjati,

2.

menjalno razmerje, po katerem je mogoče opraviti zamenjavo,

3.

podatke o načinu uresničitve pravice do zamenjave,

4.

rok za uresničitev pravice do zamenjave, če je pravica vezana na rok in

5.

morebitne druge pogoje za uresničitev pravice do zamenjave.

(5)

Nematerializirani vrednostni papir, ki daje imetniku poleg ali namesto pravic iz drugega do četrtega odstavka tega člena druge pravice, mora imeti v centralni register vpisano natančno vsebino teh pravic.

5. člen

Na koga se lahko glasi nematerializirani vrednostni papir
Nematerializirani vrednostni papir se lahko glasi na ime ali na prinosnika.

6. člen

Pridobitev, omejitev in prenehanje pravic

(1)

Pravice imetnika iz nematerializiranega vrednostnega papirja nastanejo z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja na račun tega imetnika v centralnem registru in se prenesejo s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja na račun novega imetnika v centralnem registru.

(2)

Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja, ki se vpisujejo v centralni register, se pridobijo, omejijo ali prenehajo z ustreznim vpisom v centralnem registru, če zakon ne določa drugače.

II. IZDAJATELJI NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV

 

7. člen

Izdajatelji, ki morajo izdati nematerializirane vrednostne papirje

(1)

Izdajatelji serijskih vrednostnih papirjev, katerih prva prodaja je bila opravljena po postopku javne ponudbe v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, so dolžni izdati nematerializirane vrednostne papirje.

(2)

Nematerializirane delnice so dolžne izdati tudi banke, zavarovalnice, borzno posredniške družbe in družbe za upravljanje, ne glede na to, ali je bila prva prodaja njihovih delnic opravljena po postopku iz prejšnjega odstavka.

8. člen

Izpolnitev obveznosti izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev

(1)

Izdajatelj, ki mora po tem ali drugem zakonu izdati nematerializirane vrednostne papirje, mora klirinško depotni družbi izročiti ustrezen nalog za izdajo v 15 dneh po dnevu, ko se izpolnijo pogoji za izdajo teh vrednostnih papirjev.

(2)

Izdajatelj, ki je izdal nematerializirane vrednostne papirje zaradi izpolnitve obveznosti po prejšnjem odstavku, teh vrednostnih papirjev ne more zamenjati za vrednostne papirje, izdane kot tiskane listine.

9. člen

Investicijski kuponi vzajemnih skladov
Določba prvega odstavka 7. člena tega zakona ne velja za investicijske kupone vzajemnih skladov, ustanovljenih po zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94, 25/97, 32/97 – popr. in 10/98).

10. člen

Pravica izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev
Izdajatelji drugih serijskih vrednostnih papirjev smejo izdati nematerializirane vrednostne papirje oziroma opraviti postopek zamenjave za nematerializirane vrednostne papirje.

III. IZDAJA NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV

 

11. člen

Nalog za izdajo vrednostnih papirjev

(1)

Ob izdaji nematerializiranih vrednostnih papirjev mora izdajatelj klirinško depotni družbi izdati in izročiti nalog, da v imenu in za račun izdajatelja izda nematerializirane vrednostne papirje s tem, da v centralni register vpiše podatke o bistvenih sestavinah nematerializiranih vrednostnih papirjev, in jih vpiše na račune imetnikov, ki so vpisali in vplačali te vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: nalog za izdajo).

(2)

Nalog za izdajo mora obsegati najmanj naslednje sestavine:

1.

bistvene sestavine nematerializiranih vrednostnih papirjev, na izdajo katerih se nanaša nalog (4. člen tega zakona);

2.

firmo oziroma ime upravičencev do nematerializiranih vrednostnih papirjev z navedbo enolične identifikacije upravičencev in sedeža oziroma prebivališča ter števila vrednostnih papirjev, ki se posameznemu upravičencu izročijo;

3.

firmo, sedež, naslov in kontaktno osebo izdajatelja.

(3)

Nalogu za izdajo morajo biti priložene naslednje listine:

1.

sklep o izdaji vrednostnih papirjev,

2.

odločba agencije o uspešnosti javne ponudbe, če je takšna odločba pogoj za veljavno izdajo vrednostnih papirjev,

3.

sklep o ustreznem vpisu v sodni register, kadar je takšen vpis pogoj za veljavno izdajo delnic,

4.

s strani izdajatelja podpisana pogodba o vodenju registra nematerializiranih vrednostnih papirjev in dokaz o plačilu obveznosti iz te pogodbe v zvezi z izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev.

12. člen

Nepopoln nalog za izdajo
Če nalog za izdajo ne obsega podatkov, ki jih mora obsegati, oziroma mu niso priložene predpisane listine, izda klirinško depotna družba sklep, s katerim izdajatelju naloži, da pomanjkljivost odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši kot petnajst dni.

13. člen

Izdaja vrednostnih papirjev
Klirinško depotna družba mora izdati nematerializirane vrednostne papirje v skladu z nalogom za izdajo v roku osmih dni po prejemu popolnega naloga oziroma v tem roku odločiti o zavrnitvi naloga.

14. člen

Zavrnitev naloga za izdajo
Klirinško depotna družba zavrne nalog za izdajo v naslednjih primerih:

1.

če se nalog za izdajo nanaša na izdajo delnic oziroma zamenljivih obveznic, ki jih je mogoče veljavno izdati šele po ustreznem vpisu v sodni register in takšen vpis ni bil opravljen;

2.

če se podatki iz naloga za izdajo ne ujemajo s podatki iz sklepa o izdaji vrednostnih papirjev;

3.

v drugih primerih, ko na podlagi podatkov iz naloga za izdajo in nalogu priložene dokumentacije izhaja, da bi bila izdaja vrednostnih papirjev, na katere se nalog nanaša, nična.

15. člen

Nastanek obveznosti izdajatelja
Obveznost izdajatelja iz nematerializiranih vrednostnih papirjev nastane v trenutku, ko klirinško depotna družba izda nematerializirane vrednostne papirje s tem, da v centralni register vpiše podatke o bistvenih sestavinah nematerializiranih vrednostnih papirjev in nematerializirane vrednostne papirje vpiše na račune imetnikov v skladu z nalogom za izdajo.

15.a člen

Upravičenje do donosov iz nematerializiranega vrednostnega papirja

(1)

Upravičenje do donosov iz nematerializiranega vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu: upravičenje do donosov) je:

1.

pri nematerializirani delnici, dividendni obveznici ali drugem vrednostnem papirju, ki vsebuje pravico imetnika do udeležbe v dobičku izdajatelja: upravičenje zahtevati izplačilo dividende za posamezno poslovno leto,

2.

pri nematerializiranih dolžniških vrednostnih papirjih: upravičenje zahtevati izplačilo obresti oziroma glavnice, ki je vsebovano v dolžniškem vrednostnem papirju,

3.

upravičenje do drugega denarnega izplačila, ki je vsebovano v nematerializiranem vrednostnem papirju.

(2)

Če izdajatelj s sklepom skupščine o uporabi bilančnega dobička ne določi dospelosti upravičenja delničarjev za izplačilo dividend na podlagi tega sklepa, ta terjatev dospe v 15 dneh po dnevu zasedanja skupščine, na katerem je bil sprejet ta sklep.

(3)

Če izdajatelj ne določi dospelosti posameznega izplačila na podlagi nematerializiranega dolžniškega vrednostnega papirja, upravičenje za izplačilo obresti in glavnice, vsebovanih v tem izplačilu, dospe v dveh delovnih dneh po zadnjem dnevu obračunskega obdobja tega izplačila.

15.b člen

Presečni dan pravne samostojnosti upravičenja iz nematerializiranega vrednostnega papirja

(1)

Presečni dan pravne samostojnosti upravičenja iz nematerializiranega vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu: presečni dan pravne samostojnosti upravičenja) je dan, od katerega dalje upravičenje do donosov, upravičenje do uresničevanja glasovalne pravice na posamezni skupščini oziroma drugo upravičenje, ki je nastalo na podlagi nematerializiranega vrednostnega papirja, pridobi pravno samostojnost tako, da se na novega imetnika ne prenese več hkrati s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja, na podlagi katerega je nastalo.

(2)

Stanje imetnikov oziroma drugih upravičencev do donosov iz nematerializiranih vrednostnih papirjev na presečni dan pravne samostojnosti upravičenja se določi po stanju centralnega registra v časovnem trenutku zaprtja informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev na ta dan, tako da se upravičenje iz prejšnjega odstavka s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja ne prenese več na novega imetnika, če je bil prenos v centralnem registru izvršen po tem časovnem trenutku.

(3)

Presečni dan pravne samostojnosti upravičenja določi izdajatelj s pravnim poslom, ki je pravni temelj nastanka tega upravičenja.

(4)

Če je pravni temelj nastanka upravičenja iz prvega odstavka tega člena sklep skupščine oziroma drugega organa izdajatelja nematerializiranih delnic, določitev presečnega dne pravne samostojnosti upravičenja na dan, ki je pred dnem zasedanja skupščine, ki je sprejela tak sklep, oziroma dnem izdaje sklepa, ki ga je izdal drug organ izdajatelja, nima pravnega učinka.

(5)

Če izdajatelj s sklepom skupščine o uporabi bilančnega dobička oziroma z amortizacijskim načrtom oziroma drugim pravnim poslom, ki je pravni temelj nastanka upravičenja do donosov, ne določi presečnega dne pravne samostojnosti teh upravičenj, je presečni dan pravne samostojnosti teh upravičenj dan, ki je dva delovna dneva pred dospelostjo teh upravičenj.

IV. UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV

16. člen

Zakoniti imetnik

(1)

Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja lahko uveljavlja le njegov zakoniti imetnik.

(2)

Zakoniti imetnik nematerializiranega vrednostnega papirja je tista oseba, v korist katere je nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru, razen če je bil vpis nematerializiranega vrednostnega papirja v njeno korist opravljen brez naloga izdajatelja, prejšnjega imetnika oziroma drugega veljavnega pravnega temelja.

(3)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka postane dobroverna oseba, v korist katere je bil nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru, zakoniti imetnik in pridobi pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja, tudi če je bil vpis nematerializiranega vrednostnega papirja v njeno korist opravljen brez naloga izdajatelja, prejšnjega imetnika oziroma drugega veljavnega pravnega temelja.

(4)

Kadar je bil nematerializirani vrednosti papir vpisan v korist posamezne osebe na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu, se v smislu prejšnjega odstavka šteje, da je njegov pridobitelj dobroveren.

16.a člen

Pravice imetnika nematerializiranega vrednostnega papirja

(1)

Z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja v njegovo korist v centralnem registru pridobi zakoniti imetnik pravice iz tega vrednostnega papirja in pravico razpolagati s tem vrednostnim papirjem.

(2)

Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja so pravice, ki so vsebovane v tem vrednostnem papirju.

(3)

Pravice zakonitega imetnika iz nematerializiranega vrednostnega papirja lahko ta uresničuje neposredno v razmerju do izdajatelja tega vrednostnega papirja.

(4)

Imetnik razpolaga z nematerializiranim vrednostnim papirjem tako, da članu klirinško depotne družbe, ki vodi njegov račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, izda ustrezen nalog za prenos teh vrednostnih papirjev v korist drugega imetnika ali za vpis pravice tretjega na tem vrednostnem papirju.

V. VODENJE CENTRALNEGA REGISTRA

1. Splošne določbe

17. člen

Račun vrednostnih papirjev

(1)

Račun nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: račun vrednostnih papirjev) združuje vrednostne papirje posameznega imetnika, pri katerih je lastniškopravno stanje enako in v zvezi s katerimi obstoji enako pooblastilo za vnos nalogov za prenos vrednostnih papirjev na drug račun vrednostnih papirjev oziroma za vpis pravic tretjih na vrednostnem papirju.

(2)

Lastniškopravno stanje je enako v smislu prejšnjega odstavka, kadar je imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev ista oseba in kadar na teh papirjih ni pravic tretjih oziroma so vpisane enake pravice tretjih.

(3)

Pooblastilo za vnos nalogov je enako v smislu prvega odstavka tega člena, kadar je imetnik s pogodbo o vodenju računa nematerializiranih vrednostnih papirjev, pogodbo o borznem posredovanju oziroma na podlagi drugega pravnega posla, za vnos nalogov za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na druge račune vrednostnih papirjev oziroma vpis pravic tretjih na njegovih vrednostnih papirjih pooblastil istega člana klirinško depotne družbe.

18. člen

Odprtje računov

(1)

V centralnem registru se odprejo računi vrednostnih papirjev, preko katerih se vodijo stanja nematerializiranih vrednostnih papirjev posameznih imetnikov, opravljajo prenosi pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev in vpisujejo pravice tretjih na nematerializiranih vrednostnih papirjih, omejitve prenosljivosti in prepovedi razpolaganja.

(2)

Podrobnejši način vodenja računov vrednostnih papirjev določi klirinško depotna družba v pravilih poslovanja.

19. člen

Vodenje stanj na računih vrednostnih papirjev
Na računih vrednostnih papirjev se vodijo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev imetnikov vrednostnih papirjev, skupaj z enolično identifikacijo imetnika pravic iz nematerializiranega vrednostnega papirja, morebitnimi omejitvami pri izvrševanju pravic, pravicami tretjih na nematerializiranem vrednostnem papirju in drugimi podatki v zvezi s pravicami iz nematerializiranega vrednostnega papirja, omejitvami prenosljivosti in prepovedmi razpolaganja.

20. člen

Vodenje centralnega registra

(1)

Centralni register se vodi tako, da se vodijo in vzdržujejo vsi podatki iz računov vrednostnih papirjev imetnikov in članov klirinško depotne družbe.

(2)

V centralni register je vpisan vsak imetnik vrednostnih papirjev oziroma član klirinško depotne družbe z enolično identifikacijo imetnika in člana klirinško depotne družbe. Enolična identifikacija se določi ob vpisu pravic iz vrednostnega papirja imetnika oziroma člana klirinško depotne družbe.

21. člen

Načelo vrstnega reda

(1)

Klirinško depotna družba mora zagotoviti, da se prenosi vrednostnih papirjev na račune imetnikov in vpisi pravic tretjih oziroma omejitve prenosljivosti oziroma prepovedi razpolaganj izvršujejo po vrstnem redu vnosa nalogov v centralni register.

(2)

Klirinško depotna družba mora zagotoviti, da se nalog za prenos vrednostnega papirja s posameznega računa vrednostnih papirjev na drug račun oziroma nalog za vpis pri tem računu glede posameznega vrednostnega papirja ne more izvršiti, dokler niso izvršeni prej vneseni nalogi za prenos oziroma vpis pri tem računu.

(3)

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge prenose in vpise.

22. člen

Vnos nalogov

(1)

Naloge posameznega imetnika za:

1.

prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev med računi istega imetnika,

2.

prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na račun novega imetnika,

3.

vpis oziroma izbris zastavne pravice oziroma drugih pravic tretjih na nematerializiranih vrednostnih papirjih tega imetnika,

4.

vpis oziroma izbris prepovedi razpolaganja v korist določene osebe,
vnaša član klirinško depotne družbe, ki na podlagi pogodbe o vodenju računov vrednostnih papirjev vodi račun tega imetnika, če ta zakon za posamezne primere ne določa, da naloge vnaša klirinško depotna družba.

(2)

Naloge iz prejšnjega odstavka vnaša član klirinško depotne družbe neposredno v centralnem registru preko računalniške povezave s tem registrom.

(3)

Šteje se, da je nalog vnesen, ko član klirinško depotne družbe neposredno v centralnem registru preko računalniške povezave vnese podatke, ki jih mora v skladu s tem zakonom vsebovati nalog, in ko potrdi vnos, če zakon za posamezne primere ne določa drugače.

23. člen

Izvrševanje nalogov

(1)

Klirinško depotna družba izvrši nalog imetnika, če je po stanju centralnega registra to mogoče in če ni ovir za njegovo izvršitev.

(2)

Za izvršitev naloga ni ovir v smislu prejšnjega odstavka, če ni ovir za prenos vrednostnih papirjev (36. člen tega zakona) in če imetniku ni prepovedano razpolagati z vrednostnimi papirji, ki so predmet naloga (37. člen tega zakona).

(3)

Vnesene naloge, ki jih ni mogoče izvršiti oziroma za izvršitev katerih obstajajo ovire za prenos in nepopolne naloge klirinško depotna družba izbriše v roku, določenem s pravili poslovanja klirinško depotne družbe.

23.a člen

Nepreklicnost naloga in dokončnost vpisov

(1)

Naloga za prenos ali za drug vpis v centralni register ni več mogoče preklicati, ko je nalog vnesen v centralni register.

(2)

Klirinško depotna družba s pravili poslovanja določi časovni trenutek, ko se šteje, da je nalog vnesen v centralni register.

(3)

Vsi vpisi, izvršeni v centralnem registru, so dokončni.

24. člen

Vzdrževanje podatkov centralnega registra

(1)

Klirinško depotna družba mora tekoče usklajevati podatke o imetnikih vrednostnih papirjev, in sicer:

1.

spremembe enoličnih identifikacij in davčnih številk,

2.

spremembe imena, firme oziroma naziva,

3.

spremembe naslova oziroma sedeža,
s podatki sodnega registra, registra prebivalstva in davčnega registra.

(2)

Državni organi, ki vodijo uradne evidence iz prejšnjega odstavka, morajo klirinško depotni družbi tekoče sporočati spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka.

25. člen

Izpisek stanja na računu
Člani klirinško depotne družbe, ki vodijo račune strank, morajo stranki ob vsaki spremembi stanja izdati izpisek z navedbo stanja.

2. Predmet vpisa

26. člen

Predmet vpisa
V centralni register se vpisujejo:

1.

nematerializirani vrednostni papirji;

2.

pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev in njihovi imetniki;

3.

pravice tretjih na nematerializiranem vrednostnem papirju in imetniki teh pravic;

4.

prepovedi in omejitve prenosljivosti nematerializiranih vrednostnih papirjev.

27. člen

Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja
V centralni register se vpišejo pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja v skladu z nalogom za izdajo (11. člen tega zakona).

28. člen

Pravice tretjih na nematerializiranem vrednostnem papirju

(1)

Na nematerializiranem vrednostnem papirju lahko tretji pridobi:

1.

zastavno pravico;

2.

pravico užitka;

3.

odkupno pravico;

4.

predkupno pravico.