Nalaganje dokumenta...
Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (uradno prečiščeno besedilo) (ZSMKR-UPB1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 25-876/2005, stran 2240 DATUM OBJAVE: 14.3.2005
RS 25-876/2005
876. Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (uradno prečiščeno besedilo) (ZSMKR-UPB1)
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. januarja 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin, ki obsega:
-
Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin – ZSMKR (Uradni list RS, št. 58/02 z dne 4. 7. 2002),
-
Zakon o spremembah, dopolnitvah in razveljavitvi določenih zakonov na področju kmetijstva in gozdarstva – ZdZPKG (Uradni list RS, št. 45/04 z dne 29. 4. 2004) in
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin – ZSMKR-A (Uradni list RS, št. 86/04 z dne 5. 8. 2004).
322-11/02-2/4
Ljubljana, dne 26. januarja 2005.
EPA 17-IV
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med. l. r.
Z A K O N
O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH RASTLIN (uradno prečiščeno besedilo) (ZSMKR-UPB1)
O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH RASTLIN (uradno prečiščeno besedilo) (ZSMKR-UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa dejavnost javne službe na področju semenarstva in izvajalce javne službe ter ureja pogoje za pridelavo, pripravo za trg, uvoz in trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin: žit, krmnih rastlin, krompirja, pese, oljnic in predivnic, zelenjadnic, sadnih in okrasnih rastlin, vinske trte in hmelja (v nadaljnjem besedilu: semenski material kmetijskih rastlin), določa obveznosti oseb, ki se ukvarjajo s pridelavo, pripravo za trg, uvozom in trženjem semenskega materiala kmetijskih rastlin, predpisuje zahteve za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin in način zagotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami, ter ureja vpis sort kmetijskih rastlin v sortno listo ter vzdrževanje sort, ki so vpisane v sortno listo, posebno preizkušanje sort kmetijskih rastlin za opisno sortno listo, ureja pridobivanje, izmenjavo podatkov in povezovanje podatkov v informacijski sistem, določa nosilca javnega pooblastila, imenovanje laboratorijev, izvajalcev preizkušanja sort in hrambe standardnih vzorcev in inšpekcijsko nadzorstvo v skladu z:
-
Direktivo Sveta št. 66/401/EGS o trženju semena krmnih rastlin (UL L št. 125, z dne 11. 7. 1966) s spremembami;
-
Direktivo Sveta št. 66/402/EGS o trženju semena žit (UL L št. 125, z dne 11. 7. 1966), s spremembami;
-
Direktivo Sveta št. 68/193/EGS o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (UL L št. 93, z dne 17. 4. 1968) s spremembami;
-
Direktivo Sveta 92/33/EGS o trženju razmnoževalnega in sadilnega materiala zelenjadnic, razen semena (UL L št. 157, z dne 10. 6. 1992) s spremembami;
-
Direktivo Sveta št. 92/34/EGS o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenega za pridelavo sadja (UL L št. 157, z dne 10. 6. 1992) s spremembami;
-
Direktivo Sveta št. 98/56/ES o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin (UL L št. 226, z dne 13. 8. 1998) s spremembami;
-
Direktivo Sveta št. 2002/53/ES o skupnem katalogu sort poljščin (UL L št. 193, z dne 20. 7. 2002) s spremembami;
-
Direktivo Sveta 2002/54/ES o trženju semena pese (UL L št. 193, z dne 20. 7. 2002) s spremembami;
-
Direktivo Sveta 2002/55/ES o trženju semena zelenjadnic (UL L št. 193, z dne 20. 7. 2002) s spremembami;
-
Direktivo Sveta 2002/56/ES o trženju semenskega krompirja (UL L št. 193, z dne 20. 7. 2002) s spremembami;
-
Direktivo Sveta 2002/57/ES o trženju semena oljnic in predivnic (UL L št. 193, z dne 20. 7. 2002) s spremembami.
2. člen
(namen zakona)
Namen tega zakona je zagotavljanje kakovostnega semenskega materiala kmetijskih rastlin zaradi pospeševanja gospodarne kmetijske pridelave, ohranjanja okolja in varstva potrošnikov.
3. člen
(uporaba zakona)
(1)
Ta zakon se uporablja za semenski material kmetijskih rastlin vrst, ki so opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena tega zakona.
(2)
Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za semenski material drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan in se trži v Republiki Sloveniji.
(3)
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za semenski material drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan v drugi državi članici Evropske unije in se trži v Republiki Sloveniji.
(4)
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za semenski material kmetijskih rastlin, ki je namenjen izvozu v države, ki niso članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: izvoz), kolikor ni s tem zakonom drugače predpisano.
(5)
Minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), izda predpise, s katerimi podrobneje opredeli vrste kmetijskih rastlin iz prvega in drugega odstavka tega člena.
4. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
Semenski material kmetijskih rastlin so seme, cele rastline ali deli teh rastlin (gomolji, čebulice, korenike, potaknjenci, poganjki, podlage, cepiči in drugi), če so namenjeni za:
-
razmnoževanje in ponovno pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin ali
-
setev ali sajenje za pridelavo kmetijskih rastlin.
2.
Partija je določena količina ali število enot semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki je prepoznavna po homogenosti sestave in po izvoru.
3.
Sorta je skupina rastlin znotraj najnižje botanične razvrstitve, če jo je mogoče:
-
določiti z izraženimi lastnostmi, ki izvirajo iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov,
-
razločiti od katere koli druge skupine rastlin vsaj po eni od izraženih lastnosti in
-
obravnavati kot enoto, če se te lastnosti med razmnoževanjem ne spreminjajo.
4.
Kategorija semenskega materiala kmetijskih rastlin je določena stopnja kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin.
5.
Kakovost semenskega materiala kmetijskih rastlin določajo sortna ali vrstna pristnost in čistost, zdravstveno stanje in druga merila kakovosti, zlasti kalivost, čistota in vlaga semena, primernost semenskega materiala kmetijskih rastlin za setev, sajenje ali razmnoževanje in drugo.
6.
Dobavitelj semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja vsaj z eno od naslednjih dejavnosti: pridelava, priprava za trg, uvoz oziroma trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: dejavnosti dobavitelja).
7.
Mesto pridelave je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota (vključno z zemljišči, objekti, stroji in opremo), kjer se opravljajo dejavnosti dobavitelja.
8.
Pridelava semenskega materiala kmetijskih rastlin je pridobivanje semenskega materiala kmetijskih rastlin z razmnoževanjem oziroma z drugimi postopki, ki so splošno uveljavljeni za posamezno vrsto kmetijskih rastlin.
9.
Priprava semenskega materiala kmetijskih rastlin za trg so postopki, s katerimi se semenski material kmetijskih rastlin pripravi za trg (sušenje, čiščenje, sortiranje, tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi ali kemikalijami, pakiranje in označevanje ter drugi).
10.
Trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin je prodaja, dobava ali distribucija semenskega materiala tretji osebi proti plačilu ali brezplačno, ponujanje semenskega materiala v prodajo, skladiščenje semenskega materiala oziroma vsako razpolaganje s semenskim materialom z namenom trženja.
11.
Uvoz semenskega materiala kmetijskih rastlin je prepustitev semenskega materiala kmetijskih rastlin v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet.
12.
Osrednji odgovorni uradni organ za vodenje registra dobaviteljev, izvajanje upravnih nalog na področju pridelave, priprave za trg in trženja semenskega materiala kmetijskih rastlin, uradne potrditve semenskega materiala kmetijskih rastlin, vpisa sort v sortno listo, nadzora nad izvajanjem tega zakona, sodelovanje z organi Evropske unije in držav članic Evropske unije ter mednarodne izmenjave podatkov in informacij, je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, določen v skladu z uredbo vlade (v nadaljnjem besedilu: Uprava).
13.
Uradni ukrepi so vsa dejanja, ki jih na podlagi tega zakona izvajajo državni organi ali fizične ali pravne osebe javnega ali zasebnega prava po pooblastilu ali na podlagi imenovanja Uprave.
4.a člen
(pristojnost ministra)
Za izvajanje tega zakona in predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) izdaja minister podzakonske predpise, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin ter vpis sort kmetijskih rastlin v sortno listo.
II. DOBAVITELJI SEMENSKEGA MATERIALA KMETIJSKIH RASTLIN
5. člen
(register dobaviteljev)
(1)
S pridelavo, pripravo za trg, uvozom oziroma trženjem semenskega materiala kmetijskih rastlin se smejo ukvarjati samo dobavitelji, ki so vpisani v register dobaviteljev.
(2)
V register dobaviteljev se vpišejo dobavitelji, ki dejavnosti dobavitelja opravljajo na območju Republike Slovenije in so:
-
pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti dobavitelja,
-
fizične osebe s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki so dejavnosti dobavitelja priglasile pri pristojnem davčnem organu,
-
tuja podjetja, ki opravljajo dejavnosti dobavitelja preko podružnice,
-
tuje pravne in fizične osebe, če to določajo mednarodni sporazumi, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
(3)
Dobavitelji iz prejšnjega odstavka se vpišejo v register dobaviteljev, če zagotovijo strokovno usposobljeno osebo, ki izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti in ki bo odgovorna za izpolnjevanje obveznosti dobavitelja po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: odgovorna strokovna oseba). Dobavitelj, ki je fizična oseba, je lahko hkrati odgovorna strokovna oseba, če izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti.
(4)
Minister predpiše pogoje glede strokovne usposobljenosti odgovorne strokovne osebe iz prejšnjega odstavka.
6. člen
(izjema)
Ne glede na določbe prejšnjega člena vpis v register dobaviteljev ni obvezen za dobavitelje, ki se ukvarjajo izključno z distribucijo in prodajo semenskega materiala kmetijskih rastlin v izvirnem pakiranju.
7. člen
(vpis v register dobaviteljev)
(1)
Register dobaviteljev vzpostavi in vodi Uprava.
(2)
Dobavitelji iz drugega odstavka 5. člena tega zakona vložijo vlogo za vpis v register dobaviteljev na predpisanem obrazcu pri Upravi. Vloga vsebuje zlasti:
-
identifikacijske podatke o dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež, davčno številko, enotno matično številko občana ali matično številko poslovnega subjekta, pravno organizacijsko obliko,
-
navedbo dejavnosti dobavitelja: pridelava, priprava za trg, uvoz oziroma trženje, po vrstah kmetijskih rastlin,
-
podatke o mestu pridelave: o kmetijskih zemljiščih v uporabi po parcelah in vrstah rabe, o objektih za pridelavo, pripravo za trg oziroma skladiščenje semenskega materiala kmetijskih rastlin,
-
identifikacijske podatke o odgovorni strokovni osebi: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotno matično številko občana, davčno številko.
(3)
Če dobavitelj opravlja dejavnosti dobavitelja na različnih mestih pridelave, mora v vlogi navesti podatke iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka za vsako posamezno mesto pridelave.
(4)
Uprava odloči o vpisu v register dobaviteljev z odločbo. Ob vpisu dodeli Uprava dobavitelju neponovljivo registrsko številko.
(5)
Dobavitelj mora priglasiti Upravi vsako spremembo podatkov, ki se vodijo v registru dobaviteljev, najkasneje v 30 dneh od spremembe.
(6)
Obrazec in podrobnejšo vsebino vloge iz drugega odstavka tega člena ter listine, ki morajo biti priložene vlogi, predpiše minister.
8. člen
(izbris dobaviteljev iz registra dobaviteljev)
(1)
Uprava izbriše dobavitelja iz registra dobaviteljev:
-
na predlog dobavitelja, po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorja, če dobavitelj preneha opravljati dejavnosti dobavitelja,
-
na predlog inšpektorja, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona oziroma da dobavitelj več kot dvakrat ni izvršil ukrepov, ki mu jih je inšpektor odredil pri izvajanju nadzora.
(2)
O izbrisu dobavitelja iz registra dobaviteljev odloči Uprava z odločbo.
9. člen
(vsebina in vodenje registra dobaviteljev)
(1)
Register dobaviteljev vsebuje zlasti naslednje podatke:
-
neponovljivo registrsko številko dobavitelja;
-
identifikacijske podatke o dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež, davčno številko, enotno matično številko občana ali matično številko poslovnega subjekta, pravno organizacijsko obliko;
-
o dejavnosti dobavitelja: pridelava, priprava za trg, uvoz oziroma trženje, po vrstah kmetijskih rastlin;
-
o mestu pridelave: o kmetijskih zemljiščih v uporabi po parcelah in vrstah rabe, o lokaciji objektov za pridelavo, pripravo za trg oziroma skladiščenje semenskega materiala kmetijskih rastlin;
-
identifikacijske podatke o odgovorni strokovni osebi: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotno matično številko občana, davčno številko;
-
o dovoljenjih za izdajo etiket in potrdil dobavitelja iz 20. člena tega zakona.
(2)
Uprava lahko vodi register dobaviteljev v elektronski obliki.
(3)
Uprava mora hraniti listine, na podlagi katerih se vodi register dobaviteljev, v originalu ali kopijah še najmanj tri leta po izbrisu dobavitelja iz registra dobaviteljev.
(4)
Podatki iz registra dobaviteljev so javni.
(5)
Minister predpiše podrobnejšo vsebino in način vodenja registra dobaviteljev.
III. ZAHTEVE ZA SEMENSKI MATERIAL KMETIJSKIH RASTLIN
10. člen
(zahteve za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin)
(1)
Semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega zakona se lahko trži, če je bil pridelan v skladu z zahtevami za pridelavo posamezne kategorije in če glede kakovosti izpolnjuje predpisane zahteve za predpisano kategorijo semenskega materiala kmetijskih rastlin.
(2)
Če za semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin kategorija ni predpisana, se lahko trži, če izpolnjuje predpisane minimalne zahteve glede kakovosti.
(3)
Semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin mora poleg zahtev iz prvega ali drugega odstavka tega člena glede zdravstvenega stanja izpolnjevati tudi zahteve, določene s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin.
(4)
Semenski material kmetijskih rastlin mora biti na trgu v homogenih partijah. Pakiran in označen mora biti na predpisan način in tako, da je zagotovljena izvirnost pakiranja.
(5)
Semenski material kmetijskih rastlin, ki so gensko spremenjeni organizmi (v nadaljnjem besedilu: GSO) ali ki vsebujejo GSO, mora poleg zahtev iz tega člena izpolnjevati tudi zahteve, določene s predpisi, ki urejajo GSO, in biti dodatno označen kot GSO.
(6)
Če je semenski material kmetijskih rastlin tretiran s kemikalijami ali fitofarmacevtskimi sredstvi, morata biti kemikalija ali fitofarmacevtsko sredstvo označena na predpisan način.
(7)
Pri predpisanih vrstah kmetijskih rastlin se lahko semenski material kmetijskih rastlin trži le, če je bilo izpolnjevanje zahtev iz prvega in tretjega odstavka tega člena uradno ugotovljeno z uradno potrditvijo semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu s tem zakonom.
(8)
Minister v skladu s predpisi Skupnosti iz 1. člena tega zakona predpiše za posamezno vrsto kmetijskih rastlin:
-
kategorije semenskega materiala ter za posamezno kategorijo zahteve za pridelavo in podrobnejše zahteve glede sortne ali vrstne pristnosti in čistosti, zdravstvenega stanja in drugih meril kakovosti, ali minimalne zahteve glede kakovosti, če za semenski material kategorija ni predpisana,
-
zahteve glede pakiranja in označevanja semenskega materiala,
-
največje število ali količino semenskega materiala v partiji,
-
kdaj se šteje, da je zagotovljena izvirnost pakiranja.
(9)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko minister, za pridelavo in trženje v Republiki Sloveniji, predpiše dodatne ali strožje zahteve za posamezno kategorijo semenskega materiala kmetijskih rastlin, če to ni v nasprotju s predpisi Skupnosti iz 1. člena tega zakona.
(10)
Minister lahko samo na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni organ Skupnosti, omeji oziroma prepove trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki je bil pridelan in dan na trg v eni od držav članic Evropske unije in izpolnjuje zahteve, določene s predpisi Skupnosti iz 1. člena tega zakona, vendar ne izpolnjuje dodatnih oziroma strožjih zahtev iz prejšnjega odstavka.
(11)
Minister predpiše vrste kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka tega člena, katerih semenski material se lahko trži le, če je uradno potrjen.
11. člen
(dobava ne dokončno potrjenega semenskega materiala kmetijskih rastlin)
(1)
Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko z namenom, da se semenski material kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka prejšnjega člena pripravi za trg, dobavi drugemu dobavitelju tudi ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin, če je bil pridelan pod uradnim nadzorom in je bilo uradno ugotovljeno, da glede sortne ali vrstne pristnosti in čistosti ter zdravstvenega stanja izpolnjuje predpisane zahteve za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin, in če je označen na predpisan način.
(2)
Minister predpiše zahteve za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin iz prejšnjega odstavka tega člena in način označevanja.
12. člen
(zahteve glede sorte)
(1)
Če je za semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin v zahtevah iz 10. člena tega zakona predpisana zahteva glede sortne pristnosti in čistosti, se lahko semenski material kmetijskih rastlin trži, če izpolnjuje zahteve iz 10. člena tega zakona in je označen z imenom sorte.
(2)
Sorta iz prejšnjega odstavka mora biti vpisana v sortno listo ali splošno znana ali zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo novih sort rastlin, ali vpisana v seznam sort, ki ga vodi dobavitelj v skladu s četrtim odstavkom 19. člena tega zakona.
(3)
Semenski material sort iz prejšnjega odstavka, ki so vpisane v sortno listo ali so splošno znane ali zavarovane, se lahko trži le, če je označen z uradnim imenom sorte.
(4)
Semenski material sort, ki so v postopku vpisa v sortno listo ali so v postopku varstva sorte v skladu s predpisi, ki urejajo vpis sorte v sortno listo in varstvo novih sort rastlin, mora biti v skladu s temi predpisi na trgu označen z žlahtniteljevo oznako ali s predlaganim imenom sorte, dokler postopek ni končan.
(5)
Pri predpisanih vrstah kmetijskih rastlin se sme semenski material iz prvega odstavka tega člena tržiti le, če je sorta vpisana v sortno listo v skladu s tem zakonom.
(6)
Minister predpiše vrste kmetijskih rastlin, pri katerih mora biti sorta obvezno vpisana v sortno listo.
13. člen
(izjema glede sorte)
(1)
Ne glede na določbo petega odstavka prejšnjega člena lahko Uprava na zahtevo dobavitelja v skladu s predpisanimi pogoji dovoli trženje semenskega materiala sorte, ki je v postopku vpisa sorte v sortno listo:
-
pri žitih, krmnih rastlinah, pesi, oljnicah in predivnicah ter krompirju za neuradna testiranja ali poskusne namene, vendar največ do predpisane količine;
-
pri zelenjadnicah za določeno obdobje.
(2)
V zahtevi iz prejšnjega odstavka dobavitelj na predpisanem obrazcu navede zlasti:
-
osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež;
-
vrsto, sorto in količino semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ga namerava tržiti;
-
pri zelenjadnicah obdobje v katerem ga namerava tržiti.
(3)
Uprava izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena in pri zelenjadnicah določi obdobje trženja.
(4)
Za semenski material kmetijskih rastlin, ki je GSO ali ki vsebuje GSO, izda Uprava dovoljenje iz prvega odstavka tega člena le, če izpolnjuje tudi zahteve, določene s predpisi, ki urejajo GSO.
(5)
Semenski material iz prvega odstavka tega člena mora biti na trgu označen na predpisan način.
(6)
Minister predpiše količino semenskega materiala, obdobje trženja in podrobnejše pogoje za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, obrazec iz drugega odstavka tega člena ter način označitve semenskega materiala iz prejšnjega odstavka.
14. člen
(posebne zahteve za trženje)
(1)
Semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin, namenjen ekološki pridelavi, se lahko trži, če izpolnjuje poleg zahtev iz 10. člena tega zakona tudi posebne zahteve za trženje, določene za takšen semenski material s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo.
(2)
Semenski material ohranjevalne sorte iz 55. člena tega zakona se lahko trži, če se trži do predpisane količine in izpolnjuje predpisane pogoje.
(3)
Minister predpiše največjo količino ter podrobnejše pogoje za trženje semenskega materiala ohranjevalne sorte iz prejšnjega odstavka.
14.a člen
(posebne izjeme glede trženja)
(1)
Ne glede na določbe 5., 10., 12. in 20. člena tega zakona se lahko na območju Republike Slovenije za poskuse in testiranja, za znanstvene namene, za selekcijo oziroma za ohranjanje genske raznolikosti trži semenski material kmetijskih rastlin, tudi če glede kakovosti ne izpolnjuje predpisanih zahtev, če sorta ni vpisana v sortno listo, če ga trži dobavitelj, ki ni vpisan v register dobaviteljev, ali če dobavitelj nima dovoljenja iz 20. člena tega zakona pod naslednjima pogojema:
-
da se trži do predpisane količine in
-
da je označen na predpisan način.
(2)
Ne glede na določbe četrtega odstavka 10. člena tega zakona se lahko na območju Republike Slovenije pri določenih vrstah kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona pod pogojem, da je namenjen izključno končnemu potrošniku in da je označen na predpisan način, trži:
-
majhna količina semenskega materiala, ki ne izpolnjuje zahtev glede homogenosti partije, pakiranja, zapiranja in označevanja,
-
semenski material v majhnih pakiranjih, ki niso uradno zaprta in označena na predpisan način.
(3)
Minister predpiše največje količine semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se smejo tržiti za namene iz prvega odstavka tega člena, vrste kmetijskih rastlin ter kaj se šteje za majhno količino semenskega materiala iz prve alinee prejšnjega odstavka, vrste kmetijskih rastlin ter kaj se šteje za majhna pakiranja iz druge alinee prejšnjega odstavka, podrobnejše pogoje glede pakiranja, zapiranja ter način označevanja semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se sme tržiti v skladu s tem členom.
15. člen
(začasni izjemi)
(1)
Če za tekoče leto ni na voljo dovolj semenskega materiala določene vrste kmetijskih rastlin, Uprava na zahtevo dobavitelja dovoli, da se sme začasno, največ eno leto, tržiti semenski material kmetijskih rastlin:
-
ki glede kakovosti, zlasti glede kalivosti ali vlage semena, ne izpolnjuje vseh zahtev iz 10. člena tega zakona, predpisanih za to vrsto kmetijskih rastlin, ali
-
sorte, ki ni vpisana v sortno listo, čeprav je za to vrsto kmetijske rastline v skladu s tretjim odstavkom 12. člena tega zakona vpis sorte v sortno listo obvezen.
(2)
V zahtevi iz prejšnjega odstavka dobavitelj na predpisanem obrazcu navede zlasti:
-
osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja,
-
podatke o semenskem materialu kmetijskih rastlin: vrsto, sorto in kategorijo, leto in mesto pridelave ter količino,
-
podatke o kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prve alinee prejšnjega odstavka ali podatke o lastnostih sorte iz druge alinee prejšnjega odstavka.
(3)
Uprava dovoli trženje semenskega materiala določene vrste kmetijskih rastlin, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Semenski material kmetijskih rastlin iz prejšnjega odstavka mora biti na trgu posebej označen kot semenski material kmetijskih rastlin, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev.
(5)
Minister predpiše minimalne zahteve glede kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prve alinee prvega odstavka tega člena ter podrobnejši način označevanja semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev.
16. člen
(semenska mešanica)
(1)
Semenski material kmetijskih rastlin se lahko trži tudi kot mešanica semena različnih sort ali vrst kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: semenska mešanica).
(2)
Semenska mešanica se lahko trži, če:
-
vsaka sestavina semenske mešanice pred mešanjem izpolnjuje zahteve za trženje iz 10. in 12. člena tega zakona,
-
izpolnjuje predpisane zahteve za trženje semenskih mešanic ter je pakirana in označena na predpisan način in
-
dobavitelj, ki pripravlja semenske mešanice, izpolnjuje predpisane pogoje.
(3)
Izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka mora biti uradno ugotovljeno z uradno potrditvijo semenske mešanice v skladu s tem zakonom.
(4)
Poleg zahtev iz drugega odstavka tega člena, mora biti semenska mešanica, ki je namenjena pridelovanju krme, vpisana v evidenco semenskih mešanic v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici Evropske unije.
(5)
Minister predpiše zahteve za trženje, pogoje iz tretje alinee drugega odstavka tega člena ter način pakiranja in označevanja semenskih mešanic.
17. člen
(evidenca semenskih mešanic)
(1)
Dobavitelj vloži zahtevo za vpis semenske mešanice v evidenco semenskih mešanic na predpisanem obrazcu pri Upravi.
(2)
Zahteva vsebuje zlasti:
-
podatke o dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja,
-
podatke o semenski mešanici: oznako, sestavo in namen uporabe semenske mešanice.
(3)
Če semenska mešanica iz četrtega odstavka prejšnjega člena glede sestave izpolnjuje predpisane pogoje za vpis, jo Uprava vpiše v evidenco semenskih mešanic.
(4)
Uprava na podlagi zahteve dobavitelja vpiše v evidenco semenskih mešanic tudi semenske mešanice za druge namene.
(5)
Uprava vzpostavi in vodi evidenco semenskih mešanic, ki vsebuje zlasti:
-
podatke o semenski mešanici: oznako, sestavo in namen uporabe semenske mešanice,
-
neponovljivo registrsko številko dobavitelja.
(6)
Minister predpiše obrazec iz prvega odstavka tega člena, podrobnejše pogoje glede sestave semenske mešanice, namenjene pridelovanju krme, in način vodenja evidence semenskih mešanic.
18. člen
(izjeme glede trženja)
(1)
Za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin se po tem zakonu ne šteje dobava:
1.
vzorcev semenskega materiala za uradno preizkušanje ali za inšpekcijski nadzor,
2.
(črtana),
3.
semenskega materiala osebam, ki v imenu in na račun dobavitelja pripravljajo semenski material za trg,
4.
semenskega materiala osebam, ki v imenu in na račun dobavitelja pridelujejo določene vrste kmetijskih rastlin za industrijsko predelavo ali razmnožujejo semenski material za ta namen.
(2)
Vzorci semenskega materiala kmetijskih rastlin iz 1. točke prejšnjega odstavka morajo biti posebej označeni kot vzorec semenskega materiala kmetijskih rastlin za namen iz 1. točke prejšnjega odstavka.
(3)
Dobavitelj mora v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena za dobavo takšnega semenskega materiala predhodno pridobiti dovoljenje Uprave. Zahtevi za izdajo dovoljenja, ki vsebuje zlasti osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja, mora priložiti kopijo pogodbe, v kateri so opredeljeni namen pridelave ter zahteve za trženje, ki jih izpolnjuje semenski material kmetijskih rastlin. Uprava izda dovoljenje, če ugotovi, da je semenski material kmetijskih rastlin primeren za namen, opredeljen v 4. točki prvega odstavka tega člena.
(4)
Minister predpiše največje količine semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se štejejo za vzorec, in način označitve vzorca.
(5)
Minister lahko predpiše podrobnejše pogoje za izdajo dovoljenja iz tretjega odstavka tega člena.
IV. PRIDELAVA SEMENSKEGA MATERIALA KMETIJSKIH RASTLIN IN ZAGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
19. člen
(obveznosti dobaviteljev)
(1)
Dobavitelj mora opravljati dejavnosti dobavitelja v skladu s tem zakonom in zagotavljati, da semenski material kmetijskih rastlin na trgu izpolnjuje predpisane zahteve.
(2)
Dobavitelj mora zlasti:
1.
imeti za posamezno vrsto kmetijskih rastlin načrt pridelave, v katerem opredeli kritične točke, ki bi lahko vplivale na kakovost semenskega materiala kmetijskih rastlin (zlasti na sortno ali vrstno pristnost in čistost ter zdravstveno stanje),
2.
določiti metode za spremljanje in nadzor kritičnih točk iz prejšnje točke,
3.
v skladu z metodami iz prejšnje točke izvajati preglede, s katerimi zagotovi stalno spremljanje in nadzor kritičnih točk iz 1. točke tega odstavka, izvajati ukrepe, potrebne za preprečevanje pojava oziroma širjenja škodljivih organizmov iz sedmega odstavka tega člena, jemati vzorce in jih pošiljati v analizo v laboratoriju, imenovanem v skladu s 76. členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: imenovani laboratorij) za namen spremljanja kakovosti pridelave ter na predpisan način voditi zapise o spremljanju in nadzoru kritičnih točk ter o izvedenih ukrepih za zagotovitev skladnosti semenskega materiala s predpisanimi zahtevami,
4.
zagotoviti sledljivost in razpoznavnost vsake partije semenskega materiala kmetijskih rastlin v vseh fazah pridelave in priprave za trg, pri skladiščenju, prodaji in dobavi semenskega materiala,
5.
voditi zapise na predpisan način in hraniti dokazila o vzdrževanju sorte oziroma o pridobitvi ali nakupu semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se uporablja za razmnoževanje ali za ponovno pridelavo semenskega materiala,
6.
voditi zapise na predpisan način in hraniti dokazila o pridelavi, nabavi ali uvozu, o pripravi za trg, o zalogah, o prodaji ali dobavi semenskega materiala kmetijskih rastlin,
7.
omogočiti izvajanje uradnega ali inšpekcijskega nadzora ali pregleda iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona, dopustiti odvzem vzorcev in v času uradnega ali inšpekcijskega nadzora spremljati pristojnega inšpektorja, sam ali njegova odgovorna strokovna oseba, ter mu na njegovo zahtevo predložiti dokazila in evidence, ki jih hrani oziroma vodi v skladu s tem odstavkom, in mu nuditi vse potrebne informacije,
8.
izvajati predpisane ukrepe, odrejene pri uradnem ali inšpekcijskem nadzoru,
9.
izpolnjevati druge predpisane obveznosti v skladu s tem zakonom, z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin in predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
(3)
Dobavitelj mora hraniti vsa dokazila in zapise iz prejšnjega odstavka najmanj eno leto, za sadne rastline, vinsko trto, hmelj in večletne okrasne rastline pa najmanj tri leta.
(4)
Dobavitelj mora na predpisan način voditi seznam sort sadnih oziroma okrasnih rastlin, če te sorte niso vpisane v sortno listo ali splošno znane ali zavarovane v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo novih sort rastlin.
(5)
Dobavitelju, ki ne prideluje semenskega materiala kmetijskih rastlin, ni potrebno izpolnjevati obveznosti 1., 2., 3. in 5. točke drugega odstavka tega člena.
(6)
Dobavitelju, ki prideluje semenski material vrst kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona, ni potrebno izpolnjevati obveznosti iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.
(7)
Dobavitelj, ki pri izvajanju obveznosti iz tega člena ugotovi karantenske škodljive organizme, določene s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: karantenski škodljivi organizmi) ali če sumi na pojav karantenskih škodljivih organizmov, ali če ugotovi, da so se škodljivi organizmi, ki pomembno vplivajo na kakovost semenskega materiala kmetijskih rastlin in so določeni v predpisu iz osmega odstavka 10. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: nadzorovani škodljivi organizmi) pojavili v večjem obsegu, kot je predpisano, mora o tem nemudoma obvestiti Upravo in pristojnega inšpektorja.
(8)
Minister predpiše način vodenja zapisov iz 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena, način vodenja seznama sort iz četrtega odstavka tega člena in podatke, ki jih mora vsebovati opis sort.
20. člen
(dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja)
(1)
Dobavitelj lahko trži semenski material kmetijskih rastlin, razen semenskega materiala vrst kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona, če ima dovoljenje Uprave za izdajo etiket in potrdil dobavitelja in če na podlagi pregledov iz 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena ugotovi, da semenski material izpolnjuje zahteve iz 10. in 12. člena tega zakona, in če zanj izda predpisane etikete oziroma potrdilo dobavitelja.
(2)
Uprava izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka na zahtevo dobavitelja, ki jo vloži na predpisanem obrazcu in v kateri navede zlasti podatke o:
-
dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,
-
mestu pridelave,
-
vrste oziroma skupine kmetijskih rastlin, ki jih prideluje in trži.
(3)
Zahtevi iz prejšnjega odstavka priloži dokazila, da izpolnjuje obveznosti iz 1., 2., in 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena, vzorec etikete in potrdila dobavitelja, ter izjavo, da je seznanjen z drugimi obveznostmi dobavitelja po tem zakonu.
(4)
Uprava izda dobavitelju za vrste ali skupine kmetijskih rastlin, navedenih v zahtevi, dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja, če ugotovi, da dobavitelj izpolnjuje obveznosti iz 1., 2., in 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena.
(5)
Uprava lahko pred izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka pri dobavitelju preveri izpolnjevanje obveznosti iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena.
(6)
Dobavitelj mora pridobiti dovoljenje Uprave iz četrtega odstavka tega člena za vsako novo vrsto ali skupino kmetijskih rastlin, katere semenski material namerava pridelovati ali tržiti.
(7)
Podatki o izdanih dovoljenjih iz četrtega odstavka tega člena se vodijo v registru dobaviteljev.
(8)
Dobavitelj, ki pridobi dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja, mora o izdanih etiketah oziroma potrdilih dobavitelja voditi evidenco na predpisan način.
(9)
Dobaviteljem, ki so majhni pridelovalci semenskega materiala in katerih celotna pridelava tega semenskega materiala je namenjena za samooskrbo ali za prodajo na lokalnem trgu fizičnim osebam, ki so končni uporabniki tega semenskega materiala in ki se poklicno ne ukvarjajo s pridelavo kmetijskih rastlin, ni potrebno pridobiti dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena.
(10)
Minister podrobneje predpiše vsebino etikete in potrdila dobavitelja iz prvega odstavka tega člena, vsebino obrazca in način vlaganja zahteve iz drugega odstavka tega člena, način vodenja evidence iz osmega odstavka tega člena in kriterije za majhne pridelovalce ter lokalni trg iz prejšnjega odstavka.
21. člen
(nadzor dobaviteljev)
(1)
Pristojni inšpektor mora najmanj enkrat letno opraviti nadzor pri dobavitelju semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ima dovoljenje iz četrtega odstavka prejšnjega člena. Pri izvajanju nadzora pristojni inšpektor preveri, če dobavitelj izpolnjuje obveznosti dobavitelja iz 19. in 20. člena tega zakona in če je semenski material kmetijskih rastlin skladen s predpisanimi zahtevami iz 10. člena tega zakona.
(2)
Če pristojni inšpektor ugotovi, da dobavitelj ne izpolnjuje obveznosti iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 19. člena tega zakona, predlaga Upravi odvzem dovoljenja za izdajo etiket in potrdil dobavitelja.
(3)
Če pristojni inšpektor ugotovi, da dobavitelj ne izpolnjuje drugih predpisanih obveznosti iz 19. in 20. člena tega zakona, mu odredi odpravo pomanjkljivosti oziroma izpolnitev obveznosti v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
(4)
Če pristojni inšpektor ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin ni skladen s predpisanimi zahtevami, dobavitelju odredi odpravo pomanjkljivosti v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Če obstaja sum, da so se pojavili karantenski škodljivi organizmi ali da so se nadzorovani škodljivi organizmi pojavili v večjem obsegu, kot je predpisano, odvzame vzorce semenskega materiala kmetijskih rastlin in jih pošlje v analizo imenovanemu laboratoriju.
(5)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko pristojni inšpektor določi dobavitelju krajši rok, če se odrejeni ukrepi nanašajo na oskrbo posevkov oziroma nasadov in varstvo pred škodljivimi organizmi.
(6)
Če pristojni inšpektor na podlagi ponovno opravljenega nadzora iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena oziroma na podlagi rezultatov analiz vzorcev, odvzetih v skladu s četrtim odstavkom tega člena ugotovi, da skladnosti ni mogoče zagotoviti, dobavitelju prepove trženje takšnega semenskega materiala. Če dobavitelj kljub prepovedi trži ta semenski material, pristojni inšpektor predlaga Upravi odvzem dovoljenja za izdajo etiket in potrdil dobavitelja.
(7)
Pristojni inšpektor vodi zapisnik o opravljenem nadzoru.
(8)
O opravljenem nadzoru pri dobavitelju ter o ugotovitvah in o odrejenih ukrepih iz tega člena pristojni inšpektor obvesti Upravo na predpisan način.
(9)
Dobavitelj nosi stroške, ki nastanejo zaradi odrejenih ukrepov iz drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena ter stroške odvzema in analiz vzorcev, kadar je izvid analize neugoden za dobavitelja.
(10)
Minister predpiše način odvzema vzorcev iz četrtega odstavka in način obveščanja Uprave iz osmega odstavka tega člena.
21.a člen
(odvzem dovoljenja za izdajo etiket in potrdil dobavitelja)
(1)
Uprava dobavitelju odvzame dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja:
-
po uradni dolžnosti, če dobavitelja na podlagi prvega odstavka 8. člena tega zakona izbriše iz registra dobaviteljev, ali
-
na predlog inšpektorja, če ta ugotovi, da dobavitelj ne izpolnjuje obveznosti iz 3. točke drugega odstavka 19. člena tega zakona, ali da trži semenski material kmetijskih rastlin kljub prepovedi pristojnega inšpektorja iz šestega odstavka prejšnjega člena.
(2)
O odvzemu dovoljenja za izdajo etiket in potrdil dobavitelja odloči Uprava z odločbo.
(3)
Podatki o odvzemu dovoljenja iz prejšnjega odstavka se vodijo v registru dobaviteljev.
22. člen
(uradna potrditev semenskega materiala kmetijskih rastlin)
(1)
Dobavitelj mora vsako leto do predpisanega roka prijaviti semenski material predpisanih vrst kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona v uradno potrditev organu za potrjevanje, ki mu je dodeljeno javno pooblastilo v skladu s 75. členom tega zakona. Prijava na predpisanem obrazcu vsebuje zlasti podatke o:
-
dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,
-
mestu pridelave,
-
zemljiščih, na katerih je semenski posevek ali semenski nasad, s površinami in parcelnimi številkami,
-
uporabljenem semenskem materialu kmetijskih rastlin, zlasti o vrsti, sorti in kategoriji ter količini,
-
posebnih zahtevah glede potrjevanja.
Prijavi mora priložiti predpisana dokazila o uporabljenem semenskem materialu kmetijskih rastlin.
(2)
Dobavitelj lahko vloži prijavo iz prejšnjega odstavka, če je:
-
vpisan v register dobaviteljev za vrsto kmetijske rastline, katere semenski material prijavlja v uradno potrditev,
-
sorta vpisana v sortno listo ali če so izpolnjeni pogoji za uradno potrditev iz 25. člena tega zakona.
(3)
Ne glede na določbo druge alinee prejšnjega odstavka lahko dobavitelj prijavi v uradno potrditev semenski material sadnih oziroma okrasnih rastlin, če je sorta zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo sort rastlin.
(4)
V postopku uradne potrditve semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki je sestavljen iz:
1.
uradnih pregledov semenskih posevkov oziroma nasadov, zemljišč, objektov za pridelavo, skladiščenje in pripravo semenskega materiala kmetijskih rastlin za trg,
2.
uradnih pregledov dokazil in zapisov, ki jih vodi dobavitelj v skladu s 5. in 6. točko drugega odstavka 19. člena tega zakona,
3.
uradnih vzorčenj in testiranj vzorcev, organ za potrjevanje ugotovi, ali semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve iz 10. ali 11. člena tega zakona.
(5)
Če organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve iz prejšnjega odstavka ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve iz 10. člena tega zakona za predpisano kategorijo, izda predpisane uradne etikete za to kategorijo.
(6)
Organ za potrjevanje pakiranja semenskega materiala kmetijskih rastlin izvirno zapre in označi z izdanimi etiketami iz prejšnjega odstavka ter izda potrdilo o uradni potrditvi semenskega materiala kmetijskih rastlin.
(7)
Če organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve iz četrtega odstavka tega člena ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve iz 11. člena tega zakona za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin, izda potrdilo, da semenski material izpolnjuje predpisane zahteve za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin. Za ta semenski material lahko izda tudi predpisane uradne etikete in ga z njimi označi.
(8)
Organ za potrjevanje z odločbo zavrne uradno potrditev, če semenski material kmetijskih rastlin ne izpolnjuje zahtev iz 10. člena tega zakona za nobeno od predpisanih kategorij, ali če ne izpolnjuje zahtev iz 11. člena tega zakona za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin. Zoper odločbo organa za potrjevanje je dovoljena pritožba na Upravo.
(9)
Organ za potrjevanje vodi zapisnik o opravljenih uradnih dejanjih iz četrtega odstavka tega člena.
(10)
O prejetih prijavah, o opravljenih uradnih dejanjih v postopku uradne potrditve, o potrditvi oziroma zavrnitvi uradne potrditve mora organ za potrjevanje obvestiti Upravo in pristojnega inšpektorja na predpisan način.
(11)
Stroške postopka uradne potrditve iz četrtega odstavka tega člena, stroške v zvezi z izdajo uradnih etiket in z uradno označitvijo plača dobavitelj organu za potrjevanje.
(12)
Minister podrobneje predpiše vsebino obrazca prijave, roke in način vlaganja prijave, dokazila, ki morajo biti prijavi priložena, podrobnejši postopek uradne potrditve, vsebino, barvo in obliko uradne etikete in vsebino potrdila o uradni potrditvi semenskega materiala kmetijskih rastlin ter potrdila o nedokončno potrjenem semenskem materialu kmetijskih rastlin, način izvirnega zapiranja, način obveščanja Uprave in pristojnega inšpektorja, višino stroškov postopka uradne potrditve in višino stroškov v zvezi z izdajo uradnih etiket in z uradno označitvijo semenskega materiala kmetijskih rastlin.
22.a člen
(poljski pregledi, vzorčenje in testiranje vzorcev pod uradnim nadzorom)
(1)
V postopku uradne potrditve organ za potrjevanje zagotovi, da naloge iz 1. in 3. točke četrtega odstavka prejšnjega člena, izvede sam ali preko fizičnih ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so imenovane za opravljanje pregledov pod uradnim nadzorom, za opravljanje vzorčenj pod uradnim nadzorom ter za opravljanje testiranj semenskega materiala kmetijskih rastlin pod uradnim nadzorom (v nadaljnjem besedilu: pregledniki, vzorčevalci in laboratoriji).
(2)
Preglednike, vzorčevalce in laboratorije iz prejšnjega odstavka na podlagi javnega natečaja imenuje Uprava.
(3)
Uprava vodi evidenco preglednikov, vzorčevalcev in laboratorijev. V evidenci vodi zlasti podatke o:
-
imenovanih fizičnih ali pravnih osebah: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež,
-
enotni matični številki občana,
-
stopnji izobrazbe in o dodatnem izobraževanju,
-
datumu izdaje imenovanja in o veljavnosti imenovanja,
-
vrstah oziroma skupinah kmetijskih rastlin, na katere se nanaša imenovanje.
(4)
Uprava objavi v uradnem glasilu Uprave iz 56. člena tega zakona seznam preglednikov, vzorčevalcev in laboratorijev, v katerem navede podatke iz prve, četrte in pete alinee prejšnjega odstavka.
(5)
Preglednike, vzorčevalce in laboratorije iz prvega odstavka tega člena pri izvajanju nalog iz 1. in 3. točke četrtega odstavka prejšnjega člena nadzoruje organ za potrjevanje na način, ki ga predpiše minister. Organ za potrjevanje in preglednik, vzorčevalec ali laboratorij sklenejo pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih.
(6)
Če organ za potrjevanje pri nadzoru preglednika, vzorčevalca in laboratorija ugotovi, da ne ravna na predpisan način, predlaga Upravi, da razveljavi njegovo imenovanje.
(7)
Minister predpiše pogoje, ki jih morajo glede strokovne usposobljenosti in tehnične opreme izpolnjevati preglednik, vzorčevalec ali laboratorij, način vodenja evidence preglednikov, vzorčevalcev ali laboratorijev ter obseg in način nadzora organa za potrjevanje.
23. člen
(uradna potrditev semenske mešanice)
(1)
Uradna potrditev semenske mešanice je predpisan postopek, ki ga na podlagi prijave dobavitelja izvede organ za potrjevanje in s katerim uradno ugotovi, da semenska mešanica izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka 16. člena tega zakona.
(2)
Prijava, ki jo dobavitelj vloži na predpisanem obrazcu pri organu za potrjevanje, vsebuje zlasti podatke o:
-
dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,
-
oznaki, sestavi in namenu uporabe semenske mešanice,
-
posameznih sestavinah, uporabljenih za pripravo mešanice.
(3)
Semenska mešanica, namenjena pridelovanju krme, se lahko uradno potrdi le, če izpolnjuje pogoje iz drugega in iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona.
(4)
Postopek uradne potrditve semenske mešanice je sestavljen iz uradnih pregledov semenske mešanice ter dokazil, iz katerih je razvidno, da vsaka sestavina mešanice izpolnjuje pogoje za trženje ter dokazil in zapisov, ki jih vodi dobavitelj v skladu s 5. in 6. točko drugega odstavka 19. člena tega zakona.
(5)
Če organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve iz prejšnjega odstavka ugotovi, da semenska mešanica izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka 16. člena tega zakona, izda predpisane uradne etikete, semensko mešanico označi z izdanimi etiketami ter izda potrdilo o uradni potrditvi semenske mešanice.
(6)
Če organ za potrjevanje ugotovi, da zahteve iz drugega odstavka 16. člena tega zakona niso izpolnjene, z odločbo zavrne uradno potrditev semenske mešanice. Zoper odločbo organa za potrjevanje je dovoljena pritožba na Upravo.
(7)
Organ za potrjevanje vodi zapisnik o opravljenih uradnih dejanjih iz četrtega odstavka tega člena.
(8)
O prejetih prijavah, o opravljenih uradnih dejanjih v postopku uradne potrditve, o potrditvi oziroma zavrnitvi uradne potrditve semenske mešanice, mora organ za potrjevanje obvestiti Upravo in pristojnega inšpektorja na predpisan način.
(9)
Stroške postopka uradne potrditve iz četrtega odstavka tega člena in stroške v zvezi z izdajo uradnih etiket in z uradno označitvijo plača dobavitelj organu za potrjevanje.
(10)
Minister predpiše vsebino obrazca prijave, podrobnejši postopek uradne potrditve, vsebino, barvo in obliko uradne etikete, vsebino potrdila o uradni potrditvi semenske mešanice, način obveščanja Uprave in pristojnega inšpektorja ter višino stroškov postopka in stroškov v zvezi z izdajo uradnih etiket in z uradno označitvijo.
24. člen
(izdaja uradnih etiket pred uradno ugotovitvijo kalivosti semena)
(1)
Pri vrstah kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona, pri katerih je v zahtevah za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin iz 10. člena tega zakona predpisana najnižja kalivost semena, lahko organ za potrjevanje na zahtevo dobavitelja v postopku uradne potrditve izjemoma izda uradne etikete iz petega odstavka 22. člena tega zakona in semenski material kmetijskih rastlin z njimi označi, preden je kalivost semena uradno ugotovljena, če:
-
je organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve ugotovil, da semenski material kmetijskih rastlin razen predpisane kalivosti izpolnjuje vse druge predpisane zahteve iz 10. člena tega zakona,
-
iz začasnega poročila o kalivosti semena, ki ga zagotovi dobavitelj, izhaja, da semenski material kmetijskih rastlin tudi glede kalivosti izpolnjuje predpisane zahteve.
(2)
Dobavitelj mora v zahtevi iz prejšnjega odstavka navesti zlasti podatke o: