Odlok o razglasitvi gradu Branik (Rihemberk) za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 81-3810/1999, stran 12530 DATUM OBJAVE: 5.10.1999

RS 81-3810/1999

3810. Odlok o razglasitvi gradu Branik (Rihemberk) za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi gradu Branik (Rihemberk) za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

Branik – Grad Rihemberk (EŠD 40).

Enota ima zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika, kulturne krajine in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Grad Branik – Rihemberk je največji ohranjeni srednjeveški grad na Primorskem, s prevladujočim romanskim stolpom, bivališče družine Lanthieri in pomembna arheološka postojanka. Grad je nezamenljiva prostorska dominanta, vodilni motiv doline in naselja pod njim in kot tak nenadomestljiv za Slovenijo.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega vsa pobočja grajskega griča v radiju 300 metrov od grajskega oboda ter območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo namembnostjo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.