Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih...

1909. Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil

Na podlagi 41. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K
o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa metode in postopke ekološke pridelave oziroma predelave, kontrolo, označevanje in pogoje za uporabo označbe "ekološki".

2. člen

(ekološka pridelava in predelava)

Izrazi uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

'Ekološki kmetijski pridelek' je kmetijski pridelek, ki je pridelan na način ekološke pridelave, kot ga določa ta pravilnik.

'Ekološko živilo' je ekološki kmetijski pridelek, ki je pridelan oziroma predelan in označen na način, kot ga določa ta pravilnik.

Ekološki kmetijski pridelek oziroma ekološko živilo je tudi tisti kmetijski pridelek oziroma tisto živilo, pri katerem so uporabljene druge tehnološke metode pridelave oziroma predelave (npr. biodinamično), če je pridelano oziroma predelano na način, kot ga določa ta pravilnik.

'Ekološko kmetijsko gospodarstvo' je ekološka pridelovalna enota oziroma predelovalni obrat, kjer se prideluje oziroma predeluje v skladu s tem pravilnikom.

'Ekološka krma' je ekološki kmetijski pridelek, ki je pridelan oziroma predelan v skladu s tem pravilnikom in je namenjen prehrani živali.

'Označevanje' pomeni navedbe, označbe, proizvodne in trgovske oznake, slike in znake na embalaži, dokumentih, tablicah, etiketah, obročih ali trakovih, ki spremljajo ekološki kmetijski pridelek oziroma ekološko živilo.

'Ekološka pridelava' (v nadaljevanju: pridelava) so delovni postopki na ekološkem kmetijskem gospodarstvu, ki zajemajo pridelavo in pakiranje, vključno s prvim označevanjem ekološkega kmetijskega pridelka oziroma ekološkega živila.

'Ekološka predelava' (v nadaljevanju: predelava) so delovni postopki na predelovalnem obratu, ki vključujejo predelavo vključno s konzerviranjem, klanjem in razrezom klavničnih ekoloških izdelkov ter pakiranjem in označevanjem svežih, predelanih in konzerviranih ekoloških živil oziroma ekološke krme.

'Sestavina' je vsaka snov, vključno z aditivi, ki se uporablja pri predelavi določenega ekološkega živila oziroma krmila in je še vedno prisotna v končnem ekološkem živilu oziroma ekološkemu krmilu, čeprav v spremenjeni obliki.

'Sestavine nekmetijskega izvora' so aditivi za ekološka živila oziroma ekološko krmo, vključno z nosilci aditivov, arom, vodo in soljo, kulturami mikroorganizmov, minerali (vključno z elementi v sledeh), vitamini, aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami ter pomožnimi tehnološkimi sredstvi in druge snovi oziroma izdelki, ki jih je dovoljeno uporabljati v predelavi v skladu s 3. členom tega pravilnika in so navedene v točki A Priloge II, ki je sestavni del tega pravilnika.

'Sestavine kmetijskega izvora' so nepredelani kmetijski pridelki, živila, krma in izdelki, pridobljeni iz njih, in sicer s pranjem, čiščenjem, termičnimi, mehanskimi ali drugimi fizikalnimi procesi, s pomočjo katerih se zmanjša količina vlage v pridelku-rastlinski izdelki in živalski proizvodi, ki so pridobljeni (proizvedeni) iz pridelkov oziroma živil in izdelkov, navedenih v prejšnjem odstavku, s pomočjo drugih tehnoloških postopkov, ki se uporabljajo v proizvodnji živil in ki so v skladu s tem pravilnikom ter so navedene v točki B Priloge II, ki je sestavni del tega pravilnika.

'Ekološka sestavina' je sestavina kmetijskega izvora, ki je pridelana v skladu s tem pravilnikom.

'Predpakirano ekološko živilo' je ekološko živilo, ki je vnaprej in brez prisotnosti kupca pakirano v embalažo, preden je dano v promet in je namenjeno za prodajo potrošniku. Pakirano je tako, da njegove vsebine ni možno spremeniti brez odpiranja ali poškodovanja embalaže.

'Gensko spremenjeni organizmi' (v nadaljnjem besedilu: GSO) so organizmi, katerih genski material je spremenjen drugače, kot bi bil v naravnih razmerah s križanjem ali naravnimi rekombinacijami ali drugimi običajnimi tehnikami gojenja.

'Kmetijski pridelek, živilo ali krma pridobljena iz GSO', je tisti pridelek, živilo ali krma, ki vsebuje GSO ali je bilo pridobljeno iz GSO oziroma s pomočjo GSO, ne glede na stopnjo pridelave oziroma predelave.

'Homeopatski veterinarski medicinski izdelki' so katerikoli veterinarski medicinski izdelki, ki so pripravljeni iz sestavin na homeopatski osnovi in ustrezajo predpisom, ki urejajo uporabo veterinarskih medicinskih izdelkov.

II. SKUPNE DOLOČBE

3. člen

(ekološka pridelava in ekološka predelava)

Ekološka pridelava temelji na naravnih metodah in kroženju snovi na ekološkem kmetijskem gospodarstvu, razen lova in ribolova. Dovoljena je le uporaba snovi, navedenih v prilogah I, II, III, in IV, ki so sestavni del tega pravilnika.

Ekološka predelava temelji na uporabi dovoljenih snovi in metod, določenih v prilogah k temu pravilniku.

4. člen

(označevanje ekoloških kmetijskih pridelkov in živil)

Na ozemlju Republike Slovenije se mora ekološke kmetijske pridelke oziroma ekološka živila označevati enotno z označbo "ekološki". Dovoljene so tudi dodatne označbe, kot biološko ali bio-dinamično, pod pogojem, da je pridelava oziroma predelava v skladu s tem pravilnikom.

Kmetijski pridelek je dovoljeno označevati z označbo "ekološki" in uporabiti določen znak, če je zanj izdan certifikat.

Certifikat se lahko izda za kmetijski pridelek, če:

-

je bil pridelan brez uporabe GSO;

-

ni bil podvržen ionizirajočemu sevanju;

-

je bil pridelan brez uporabe sintetičnih snovi za pospeševanje ali zaviranje rasti rastlin oziroma živali (npr. rastni regulatorji, hormoni);

-

je bila njegova pridelava oziroma predelava podvržena kontroli;

-

sta na označbi navedena ime oziroma firma organizacije za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: organizacije za kontrolo), ki izvaja naloge iz 51. člena tega pravilnika.

Živilo je dovoljeno označevati z označbo "ekološki" in uporabiti za to določen znak, če je zanj izdan certifikat.

Certifikat se lahko izda za živilo, če:

-

je bilo predelano brez uporabe GSO;

-

živilo oziroma njegove sestavine niso bile podvržene ionizirajočemu sevanju;

-

živilo vsebuje najmanj 95% sestavin kmetijskega izvora iz ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in le tiste preostale sestavine kmetijskega in nekmetijskega izvora ter pomožna tehnološka sredstva in snovi, ki so navedene v Prilogi II;

-

živilo vsebuje največ 5% sestavin iz snovi navedenih v Prilogi II;

-

je bila njegova predelava podvržena kontroli;

-

ga spremljajo dokumenti v skladu s tem pravilnikom.

Seznam sestavin na embalaži ekološkega živila mora poleg predpisanih podatkov o sestavinah vsebovati tudi navedbo o izvoru sestavin iz tretje in četrte alinee petega odstavka tega člena v odstotnih deležih.

Ekološki kmetijski pridelek in ekološko živilo v razsutem stanju mora spremljati certifikat. Na podlagi tega certifikata in po predelavi teh pridelkov v živilo ter v prodaji tega živila na drobno lahko organizacija za kontrolo dovoli uporabo označbe "ekološki".

Pridelkov oziroma živil iz lova in ribolova ni dovoljeno označevati z označbo "ekološki".

5. člen

(živilo z ekološkimi sestavinami)

Na živilu, ki vsebuje najmanj 70% ekoloških sestavin, je dovoljeno posebej označiti ekološke sestavine.

Na seznamu sestavin je potrebno ekološke sestavine in njihov delež ali odstotek jasno navesti z naslednjimi besedami: "živilo z ekološkimi sestavinami", vendar morajo biti te navedbe ali označbe napisane z enako barvo, velikostjo in vrsto črk kot ostale označbe.

Živilo je mogoče označiti na način iz prejšnjega odstavka v primeru, da za to izda dovoljenje organizacija za kontrolo. Dovoljenje izda v primeru, da je pridelava ekoloških sestavin potekala v skladu s tem pravilnikom.

Dovoljenje se izda na podlagi predloga za izdajo dovoljenja, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.

6. člen

(izdaja certifikata)

Certifikat lahko izda organizacija za kontrolo, če je kmetijski pridelek ali živilo pridelan oziroma predelan v skladu s tem pravilnikom.

Certifikat vsebuje ime in priimek oziroma firmo in naslov pridelovalca, vsakega predelovalca in vsakega prodajalca, naziv in šifro organizacije za kontrolo, vrsto in količino pridelka.

Medsebojna razmerja v zvezi s certifikatom uredita pridelovalec oziroma predelovalec in organizacija za kontrolo s pogodbo.

7. člen

(promet ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma ekoloških živil)

Ekološki kmetijski pridelek oziroma ekološko živilo mora v prometu spremljati certifikat, ki zagotavlja, da je bil ekološki kmetijski pridelek oziroma ekološko živilo, pridelano oziroma predelano v skladu s tem pravilnikom in ki zagotavlja sledljivost.

Promet ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma ekoloških živil je dovoljen le v embalaži ali v zabojnikih, ki so zaprti tako, da njihove vsebine ni mogoče zamenjati in so označeni v skladu s tem pravilnikom.

V primeru prodaje končnemu potrošniku zadostuje, da so izdelki označeni z označbo ekološki, certifikat pa mora biti na vpogled pri prodajalcu.

Ob prevzemu ekološkega kmetijskega pridelka oziroma ekološkega živila mora prejemnik preveriti, če je embalaža ali zabojnik zaprt, če so priloženi vsi predpisani dokumenti vključno s certifikatom in o tem sestaviti zapis. Zapis hrani prejemnik in je pogoj za izdajo certifikata in za nadaljnjo uporabo označbe "ekološki".

8. člen

(obdobje preusmerjanja v ekološko kmetovanje)

Ekološko kmetijsko gospodarstvo je v obdobju preusmerjanja, če se pridelovalna enota oziroma predelovalni obrat preusmerja iz drugih oblik pridelave oziroma predelave v ekološko pridelavo oziroma predelavo, v skladu s tem pravilnikom.

Ekološki kmetijski pridelek ali ekološko živilo, ki je pridelano oziroma predelano v obdobju preusmerjanja, se lahko označi z označbo "ekološki" in hkrati z jasno vidno navedbo "obdobje preusmerjanja", če:

-

je pred spravilom kmetijskih pridelkov poteklo najmanj enoletno obdobje preusmerjanja, v katerem je pridelava potekala v skladu s tem pravilnikom;

-

živilo vsebuje le eno sestavino kmetijskega izvora;

-

je bil kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano oziroma predelano brez uporabe GSO;

-

kmetijski pridelek oziroma živilo ni bilo podvrženo ionizirajočemu sevanju.

Ekološka krma pridelana v obdobju preusmerjanja je krma, pridelana v skladu s tem pravilnikom v obdobju najmanj enega leta pred spravilom na ekološkem kmetijskem gospodarstvu.

9. člen

(sledljivost)

Sledljivost se mora zagotoviti pri pridelavi, predelavi, pripravi, pakiranju in prometu vseh ekoloških kmetijskih pridelkov in ekoloških živil ter pri živih živalih.

Sledljivost pomeni, da je mogoče kadarkoli ugotoviti izvor, način pridelave oziroma predelave ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil.

Sledljivost morajo zagotavljati pridelovalci, predelovalci in vse druge pravne in fizične osebe, ki so udeležene v prometu ekološkega kmetijskega pridelka ali ekološkega živila.

10. člen

(druge oblike pridelave in predelave)

V primerih, ko poteka ekološka pridelava oziroma predelava le na enem delu kmetijskega gospodarstva, mora biti celotno kmetijsko gospodarstvo oziroma predelovalni obrat podvrženo kontroli, posebno skladišča za obratna sredstva (semena, gnojila, sredstva za varstvo rastlin, idr.), skladišča pridelkov, pakirnice, predelovalni prostori in oprema.

Parcele, stavbe, proizvodni in skladiščni prostori kmetijskega gospodarstva, kjer pridelava oziroma predelava poteka v skladu s tem pravilnikom, morajo biti geografsko ločeni od enot, kjer pridelava oziroma predelava ne poteka v skladu s tem pravilnikom.

Na kmetijskem gospodarstvu, kjer poteka ekološka pridelava le na njegovem delu, je prepovedano skladiščenje snovi, ki so v nasprotju s tem pravilnikom.

Na istem kmetijskem gospodarstvu se ne sme pridelovati hkrati enakih vrst rastlin ali rediti enakih pasem živali na način ekološke pridelave in na način neekološke pridelave.

Kadar se na kmetijskem gospodarstvu predeluje, pakira ali skladišči tudi kmetijske pridelke oziroma živila, ki niso ekološka, mora nosilec kmetijskega gospodarstva:

-

zagotoviti ločene prostore za skladiščenje ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma ekoloških živil in neekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil;

-

zagotavljati neprekinjenost delovnih postopkov pri pridelavi oziroma predelavi ekoloških kmetijskih pridelkov, dokler ni predelana celotna serija istovrstnih kmetijskih ekoloških pridelkov;

-

zagotoviti fizično ločen potek delovnih postopkov od enakih delovnih postopkov pri drugih pridelkih oziroma živilih;

-

zagotavljati sledljivost in ločevanje ekoloških in neekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil med seboj;

-

obvestiti organizacijo za kontrolo o spravilu in predelavi vsakega ekološkega kmetijskega pridelka oziroma živila vsaj 48 ur prej;

-

obvestiti organizacijo za kontrolo takoj po končanem spravilu o natančnih količinah pridelka, o vseh posebnostih pridelka (npr. kakovost, barva, povprečna masa, itd.) in o poteku spravila ter o ukrepih za ločevanje pridelkov.

11. člen

(izjema)

Ne glede na določila prejšnjega člena, sta mogoči hkrati ekološka in neekološka pridelava oziroma predelava na kmetijskem gospodarstvu kjer:

-

potekajo raziskave, ki so nacionalnega pomena;

-

poteka pridelava semen in sadik oziroma drugega vegetativnega razmnoževalnega materiala.

III. RASTLINSKA PRIDELAVA

12. člen

(obdobje preusmerjanja pri rastlinski pridelavi)

Obdobje preusmerjanja pri rastlinski pridelavi mora trajati najmanj dve leti pred setvijo, v primeru večletnih kultur oziroma trajnih nasadov pa tri leta pred prvim spravilom pridelkov (sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in nasadi špargljev).

V obdobju preusmerjanja mora potekati pridelava v skladu s tem pravilnikom.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko organizacija za kontrolo na podlagi soglasja ministra, pristojnega za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister), v posameznih primerih podaljša ali skrajša obdobje preusmerjanja, odvisno od načina predhodne rabe zemljišč.

Predlog za spremembo obdobja preusmerjanja vloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma predelovalnega obrata z navedbo razlogov za spremembo obdobja preusmerjanja pri organizaciji za kontrolo, ki zaprosi ministra za soglasje.

Predlagatelj mora zagotoviti, da je bila pridelava najmanj eno leto že podvržena kontroli.

O podaljšanju obdobja preusmerjanja lahko odloči tudi organizacija za kontrolo na lastno pobudo, po pridobitvi soglasja ministra.

Organizacija za kontrolo odloči o podaljšanju ali skrajšanju obdobja preusmerjanja na podlagi poročila o kontroli in zapisov o kontroli in soglasja ministra.

V primeru, da organizaciji za kontrolo ni predloženo poročilo o kontroli ali zapis o kontroli ali minister zavrne soglasje, le-ta ne odloči o skrajšanju obdobja preusmerjanja in o tem obvesti predlagatelja.

Organizacija za kontrolo lahko skrajša obdobje preusmerjanja za polovico obdobja preusmerjanja ali podaljša obdobje preusmerjanja največ za dvakratno obdobje preusmerjanja.

Kadar gre za preusmeritev kmetijskega gospodarstva z večjimi intenzivnimi trajnimi nasadi, ki ob preusmeritvi v ekološko pridelavo zahteva novo zasaditev trajnih nasadov, lahko organizacija za kontrolo s soglasjem ministra rok iz prejšnjega odstavka še podaljša.

13. člen

(seme in vegetativni razmnoževalni material ter sadike)

Za ekološko pridelavo se sme uporabljati samo tisto seme ali vegetativni razmnoževalni material, ki je bil pridelan v skladu s tem pravilnikom.

Seme in vegetativni razmnoževalni material je pridelan v skladu s tem pravilnikom, če:

-

izhaja iz materinskih rastlin (pri semenu) ali starševskih rastlin (pri vegetativnem razmnoževalnem materialu), katerih pridelava je v obdobju najmanj ene generacije (enoletne kulture) ali vsaj dve gojitveni sezoni (večletne oziroma trajne kulture) potekala v skladu s tem pravilnikom;

-

materinske oziroma starševske rastline niso GSO oziroma so bile pridelane brez uporabe GSO;

-

je seme oziroma vegetativni razmnoževalni material obdelan izključno z dovoljenimi snovmi iz Priloge I.

Za ekološko pridelavo se sme uporabljati le tiste sadike, ki so bile pridelane v skladu s tem pravilnikom.

14. člen

(ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti ter biološke aktivnosti tal)

Pridelovalec na ekološkem kmetijskem gospodarstvu mora skrbeti za ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti in biološke aktivnosti tal ter za preprečevanje erozije obdelovalnih tal z izbiro ustreznega kolobarja, gojenjem metuljnic, podorin in rastlin z globokim koreninskim spletom ter vnašanjem organske snovi (gnojil, kompostov), pridobljene na ekoloških kmetijskih gospodarstvih, v tla. Pridelovalec lahko uporabi za ta namen le snovi iz točke A Priloge I.

Pri kompostiranju pridelovalec lahko uporablja snovi, pridobljene na osnovi mikroorganizmov ali rastlin in snovi iz točke A Priloge I.

Pri kompostiranju je za ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal dovoljeno uporabljati tudi biodinamične pripravke, ki so mešanice iz kamninske moke, hlevskega gnoja ali rastlin oziroma rastlinskih izvlečkov, navedenih v točki A Priloge I.

Uporabo snovi za ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal določa letni načrt pridelave, s katerim mora soglašati organizacija za kontrolo.

15. člen

(varstvo rastlin)

Pojav bolezni, škodljivcev in plevelov na ekološkem kmetijskem gospodarstvu se lahko preprečuje oziroma omejuje:

-

z izbiro ustreznih vrst in sort gojenih rastlin;

-

z načrtovanjem ustreznega kolobarja;

-

z uravnoteženo prehrano gojenih rastlin;

-

z mehanskimi postopki oskrbe gojenih rastlin;

-

z varstvom in ustvarjanjem ugodnih razmer za naravne sovražnike škodljivcev (npr. živih mej, gnezdišč, naravnih pregrad);

-

z biotičnim varstvom (naselitev predatorjev);

-

z zatiranjem plevela s pomočjo visoke temperature;

-

z obdelovanjem substrata s paro v zavarovanih prostorih (rastlinjaki, zaprte grede).

Fitofarmacevtska sredstva iz točke B Priloge I se lahko uporabljajo na ekološkem kmetijskem gospodarstvu le v skladu s predpisi s področja fitofarmacevtskih sredstev.

Uporaba navedenih fitofarmacevtskih sredstev in drugih pripravkov za varstvo rastlin mora potekati v skladu s predhodno pripravljenim načrtom pridelave, ki ga potrdi organizacija za kontrolo in je sestavni del začetnega poročila o kontroli.

Pri uporabi pasti ali vab je potrebno preprečiti kakršenkoli odliv aktivnih snovi iz pasti ali vabe v okolje in preprečiti stik aktivne snovi z goječimi rastlinami. Pasti je potrebno po uporabi zbrati in jih varno odstraniti in uničiti.

16. člen

(nabiranje užitnih prostorastočih rastlin)

Nabiranje užitnih prostorastočih rastlin in njihovih delov v naravi ali na območjih ekoloških kmetijskih gospodarstev se šteje kot ekološka pridelava, če:

-

je mogoče natančno določiti območje nabiranja;

-

je mogoče izvesti na teh območjih kontrolo v skladu z določbami tega pravilnika;

-

območje nabiranja v treh letih pred nabiranjem ni bilo podvrženo sredstvom v nasprotju s Prilogo I;

-

če organizacija za kontrolo v soglasju z zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine predhodno ugotovi, da nabiranje ne bi neugodno vplivalo na stabilnost naravnega habitata in na ohranitev vrst na območju nabiranja.

17. člen

(gojenje gob)

Pri ekološkem gojenju gob se sme uporabljati le substrat, ki je sestavljen iz hlevskega gnoja in živalskih izločkov z ekoloških kmetijskih gospodarstev.

Kadar ni na razpolago substratov iz prejšnjega odstavka, je substrat lahko sestavljen iz snovi iz točke A Priloge I, vendar le do 25% teh snovi. Odstotek se izračuna na osnovi teže vseh komponent substrata (brez materiala za prekrivanje in dodane vodo) pred kompostiranjem.

Kadar ni na razpolago substratov iz prvega ali drugega odstavka tega člena, je substrat lahko sestavljen iz:

-

snovi kmetijskega izvora (npr. slame), ki prihajajo iz ekoloških kmetijskih gospodarstev; šote, ki ni kemično obdelana;

-

lesa, ki po sekanju ni bil obdelan s kemičnimi sredstvi;

-

mineralnih snovi iz Priloge I tega pravilnika.

Uporabo snovi iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora predhodno odobriti organizacija za kontrolo.

IV. ŽIVINOREJA

18. člen

(ekološka živinoreja)

Ekološka živinoreja je mogoča na ekološkem kmetijskem gospodarstvu, kjer se pridelava oziroma predelava krme izvaja v skladu s tem pravilnikom.

Na živinorejskem kmetijskem gospodarstvu je možna ekološka živinoreja:

-

hkrati z neekološko ekstenzivno živinorejo, ki poteka v skladu z navodilom, ki ureja izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju ali;

-

hkrati z rejo različnih vrst živali, če ta ne poteka na industrijski način ali;

-

v objektih in na zemljiščih, ki so fizično in funkcionalno ločeni od objektov in zemljišč, kjer se živali ne redijo v skladu s tem pravilnikom.

Pašne površine, ki so del ekološkega kmetijskega gospodarstva in so namenjene ekološki živinoreji, lahko v omejenem obdobju uporabljajo tudi živali iz ekstenzivne reje, če je zagotovljeno:

-

da število živali na hektar ne presega obremenitev, določenih v Prilogi III in

-

da živali iz ekstenzivne živinoreje niso na paši hkrati z živalmi iz ekološke živinoreje.

Pašne površine, ki niso del ekološkega kmetijskega gospodarstva (npr. skupni pašniki, planine), smejo živali iz ekološke prireje uporabljati, če:

-

ta zemljišča vsaj tri leta pred pašno sezono niso bila tretirana s sredstvi, ki niso v skladu s Prilogo I tega pravilnika;

-

vse živali, ki niso rejene v skladu s tem pravilnikom in ki se hkrati pasejo na teh površinah, izhajajo iz ekstenzivne prireje;

-

skupna obremenitev pašnih površin v času paše ne presega števila živali iz Priloge III tega pravilnika.

Živila živalskega izvora iz živali, rejenih v skladu s tem pravilnikom, ki so se pasle na skupnih površinah z živalmi, ki niso rejene na način v skladu s tem pravilnikom, smejo biti označena z označbo "ekološki" le v primeru, da je zagotovljeno ločevanje živali in je kadar koli možno izvesti kontrolo ekološke reje.

Z načini reje iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora predhodno soglašati organizacija za kontrolo.

Na ekološkem kmetijskem gospodarstvu je dovoljeno shranjevanje veterinarskih zdravil, pripravkov in pripomočkov, ki jih je predpisal veterinar, če se shranjujejo nadzorovano in ločeno od dovoljenih snovi po tem pravilniku in, če so evidentirane v dokumentaciji, ki je na ekološkem kmetijskem gospodarstvu in če je o tem obveščena organizacija za kontrolo.

19. člen

(preusmerjanje v ekološko živinorejo)

Obdobje preusmerjanja v ekološko živinorejo traja najmanj dve leti, če je kmetijsko gospodarstvo zaključilo obdobje preusmerjanja v ekološko rastlinsko pridelavo v skladu z 12. členom tega pravilnika.

Ne glede na prejšnji odstavek se obdobje preusmerjanja lahko skrajša z dovoljenjem organizacije za kontrolo, če se preusmerja le živinorejski del kmetijskega gospodarstva, in sicer:

-

na eno leto, kadar gre za prilagoditev objektov na prostem, to je za pašnike, ograde na prostem in površine za izpust, ki jih uporabljajo nerastlinojede živali ali

-

na 6 mesecev, če površine ekološkega kmetijskega gospodarstva predhodno vsaj dve leti ustrezajo določilom tega pravilnika in če tudi vsi objekti ustrezajo zahtevam tega pravilnika.

Preusmerjanje celotnega kmetijskega gospodarstva v ekološko traja najmanj 24 mesecev za živali in njihove potomce, ki se krmijo v glavnem s pridelki iz domačega kmetijskega gospodarstva in so bile na kmetijskem gospodarstvu ob začetku preusmerjanja in če se kot skupni pašnik uporablja le zemljišča, ki so se v te namene uporabljala že pred začetkom preusmerjanja.

Ekološki kmetijski pridelki oziroma ekološka živila živalskega porekla morajo izvirati iz živali, ki so rejene na ekološkem kmetijskem gospodarstvu v skladu s tem pravilnikom najmanj:

-

12 mesecev oziroma najmanj 3/4 njihove življenjske dobe konji in govedo za prirejo mesa;

-

2 meseca teleta;

-

6 mesecev drobnica;

-

6 mesecev prašiči;