2509. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena ter prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu
Razglašam Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. oktobra 1994.
Ljubljana, dne 3. novembra 1994.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O OBVEZNIH ZAVAROVANJIH V PROMETU
Ta zakon ureja naslednja obvezna zavarovanja v prometu:
1.
zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče;
2.
zavarovanje lastnika motornega vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (zavarovanje avtomobilske odgovornosti);
3.
zavarovanje lastnika zračnega plovila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam.
Lastnik prevoznega sredstva mora zavarovanje, ki je po tem zakonu obvezno, skleniti, predno začne prevozno sredstvo uporabljati v prometu in zavarovanje obnavljati, dokler je vozilo v uporabi.
Če je za prevozno sredstvo predpisana registracija, sme organ, pristojen za registracijo, izdati prometno dovoljenje šele potem, ko lastnik prometnega sredstva predloži dokaz o sklenjenem zavarovanju, ki velja za najmanj toliko časa, kolikor bo veljalo prometno dovoljenje.
Voznik mora imeti zavarovalno polico ali drugo potrdilo o sklenjenem zavarovanju, kadar uporablja prometno sredstvo v prometu, pri sebi in ga mora pokazati na zahtevo uradne osebe s policijskimi pooblastili oziroma policista.
Če se voznik ne izkaže s potrdilom, mu mora uradna oseba iz prvega odstavka tega člena preprečiti nadaljnjo uporabo prometnega sredstva v prometu. Voznik mora sam poskrbeti za varnost vozila in tovora.
Ob prometni nesreči mora voznik dati osebne podatke in podatke o zavarovanjih, ki so obvezna po tem zakonu, vsem udeležencem v prometni nesreči, ki bi lahko imeli zahtevke iz teh zavarovanj.
Če zavarovalnica ugotovi, da je lastnik prevoznega sredstva prenehal izpolnjevati obveznosti iz zavarovalne pogodbe in je ta zato prenehala veljati, obvesti o tem organ za kontrolo prometa, ki mora lastniku, če se ne izkaže z zavarovanjem, sklenjenim pri drugi zavarovalnici, odvzeti registrske tablice.
Lastnik mora zavarovanje, ki je obvezno po tem zakonu, skleniti pri zavarovalnici, ki je registrirana za sklepanje teh zavarovanj pri pristojnem sodišču v Republiki Sloveniji.
Zavarovalnica je dolžna skleniti pogodbo o zavarovanju v skladu z zavarovalnimi pogoji, ki jih je odobril minister za finance.
Določbe zavarovalnih pogojev za zavarovanja, ki so obvezna po tem zakonu, s katerimi se zmanjšujejo pravice oškodovancev in potnikov v javnem prometu, določene s tem zakonom, so brez pravnega učinka.
Zavarovalnica mora zavarovalne pogoje pred začetkom njihove uporabe predložiti v odobritev ministru za finance. Če ta v 30 dneh ne sporoči svoje odločitve, lahko zavarovalnica začne uporabljati predložene zavarovalne pogoje.
Vlada Republike Slovenije lahko določi najvišje zavarovalne premije za zavarovanja, ki so obvezna po tem zakonu, če ugotovi, da zavarovalne premije niso v sorazmerju z izplačanimi škodami. Sorazmerje zavarovalnih premij in izplačanih škod se ugotavlja na osnovi predpisanih statističnih podatkov, ki jih morajo zbirati zavarovalnice v Republiki Sloveniji.
Zavarovalnica nasproti oškodovancu ali potniku v javnem prometu ne more uveljavljati ugovorov, ki jih ima proti svojemu zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi ali zavarovalnih pogojih.
V primerih, določenih z zavarovalno pogodbo ali zavarovalnimi pogoji ima zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, skupaj z obrestmi in stroški, od s klenitelja zavarovanjain od odgovorne osebe.
Zavarovalnice in Slovenski zavarovalni biro zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo odškodninskih zahtevkov, ki izvirajo iz zavarovanj, obveznih po tem zakonu, v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja.
Zavarovalnice in Slovenski zavarovalni biro vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo:
1.
zbirko podatkov o zavarovancih;
2.
zbirko podatkov o škodnih dogodkih;
3.
zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine.
V zbirki podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1.
ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče zavarovanca;
2.
ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja, zavarovalni predmet in zavarovalno kritje.
V zbirki podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1.
ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče, državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič;
2.
kazniva dejanja in prekrški v zvezi s škodnim dogodkom;
3.
vrsta škodnega dogodka;
4.
kraj, čas in potek škodnega dogodka;
5.
opis škode v škodnem dogodku.
V zbirki podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji podatki:
1.
ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče zavarovanca, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje, in oškodovanca;
2.
predhodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice za oškodovanca;
3.
dohodki zavarovanca in oškodovanca;
4.
upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti;
5.
stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke.
Osebni podatki iz tretjega, četrtega in petega odstavka se zbirajo na naslednji način:
1.
neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo;
2.
od drugih oseb (prič škodnega dogodka);
3.
podatki iz tretjega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov posameznih zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega biroja;
4.
podatki iz 1., 3., 4. in 5. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov Ministrstva za notranje zadeve;
5.
podatki iz 2. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov pravosodnih organov;
6.
podatki iz petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi: - podatki iz 2. in 5. točke iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov;
-
podatki iz 3. točke iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo občin;
-
podatki iz 4. točke iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Kadar zavarovalnica oziroma Slovenski zavarovalni biro zbira podatke o posamezniku iz že obstoječih zbirk podatkov, o tem ni dolžna obvestiti posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
Organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, morajo te podatke na zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu biroju.
Podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo 10 let po prenehanju zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka škodnega dogodka pa 10 let po koncu obdelave škodnega dogodka. Podatki iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo 10 let po koncu obdelave škodnega dogodka. Po preteku roka za shranjevanje se podatki iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena zbrišejo.
Zavarovalnice in Slovenski zavarovalni biro lahko podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena posredujejo tuji zavarovalnici ali tujemu zavarovalnemu biroju, če je bil v prometni nesreči udeležen tuj državljan.
Podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena lahko uporablja tudi oškodovanec za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov in zahtevkov iz zavarovanja potnikov v javnem prometu.
II. ZAVAROVANJE POTNIKOV V JAVNEM PROMETU PROTI POSLEDICAM NESREČE
Lastniki vozil, ki se uporabljajo za prevoz potnikov v javnem prometu, morajo skleniti pogodbo o zavarovanju potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče.
Pogodbo iz prvega odstavka tega člena morajo skleniti lastniki:
1.
avtobusov, s katerimi se opravlja javni prevoz v domačem in mednarodnem linijskem ali izvenlinijskem-prostem prometu;